Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije je na spletni strani objavil obrazec za pridobitev štipendije za deficitarne poklice za šolsko leto 2015/2016. Zaradi izjemnega obiska skladove spletne strani se je le ta za nekaj ur sesula in tako obrazci interesentom za štipendije niso bili na voljo.

Glavni vzrok za številne pritožbe, ki so sledile, je dejstvo, da je merilo za pridobitev štipendije, po katerem naj bi bili vlagatelji izbrani po vrstnem redu prispelih vlog, glede na datum in uro vložitve posamezne vloge do porabe sredstev oziroma do razpisanih 1,2 milijona evrov, kar omogoča 1.000 štipendij po 100 evrov mesečno. Zato je prišlo do očitkov, da bodo zaradi sesutja spletne strani v prednosti tisti prosilci, ki so vloge oddali osebno ali po pošti.
Ministrstvo za delo je zaradi težav pri prijavah že zahtevalo poročilo in če bo v četrtek ob obravnavi ugotovilo nepravilnosti, bo razpis razveljavljen. Ministrstvu za delo so razveljavitev razpisa svetovali tudi pri varuhu človekovih pravic.

"Po oceni varuha bi tehnične težave pri zagotavljanju spletnega dostopa do obrazca, ki bi jih sklad po njihovi oceni moral predvideti, lahko pomenile neenako obravnavo vlagateljev. Vlagatelji, ki so se zanašali na določbo 7. točke razpisa in so vlogo nameravali natisniti, so bili v slabšem položaju kot tisti, ki so obrazec prejeli na sedežu sklada. Dodatno neenako obravnavo bi lahko pomenila okoliščina, da so se vlagatelji, ki živijo v Ljubljani, po soočenju s težavo pri spletnem dostopu lahko nemudoma napotili na sedež sklada, tisti pa, ki prihajajo iz oddaljenejših krajev, te možnosti (v enakem času) niso imeli," so zapisali pri varuhu, ki je na sklad za štipendije naslovil poizvedbo, v kateri sklad tudi poziva, naj se opredeli do domnevne diskriminacije in sporoči, kakšne ukrepe bo sprejel za zagotovitev enake obravnave vseh vlagateljev.

Mladi plus: Država se poigrava z mladimi
Glede načina izbora štipendistov, pa tudi nad samim seznamom deficitarnih poklicev, so precej kritični tudi v dijaški in Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) ter v sindikatu Mladi plus. "Sistem razdeljevanja štipendij po principu 'Kdo prej pride, prej melje', je milo rečeno - neprimeren. Sistem sam po sebi zavrača kakršne koli vnaprej določene, vsebinske in smiselne kriterije ter štipendije podeljuje po sistemu gole sreče. Da se država poigrava z mladimi, smo žal že vajeni, da pa se tako pomemben vidik izobraževanja in zaposlovanja, kar deficitarne štipendije so (ali pa bi vsaj morale biti) zreducira na raven iger na srečo, je poteza, za katero bi nekdo moral odgovarjati," pravijo na sindikatu Mladi plus.

"Za 100 evrov so padli vsi strežniki!? Kaj nam to pove? Da so deficitarne (in druge) štipendije v državi krvavo potrebne? Da je socialni položaj mladih in njihovih družin tako slab, da se za 100 evrov na mesec podirajo neslavni rekordi? Smo resno premislili sistem deficitarnih štipendij, če jih podeljujemo na slepo, le po sposobnosti hitrega tipkanja? Izbira deficitarnih poklicev je temeljila le na trenutnem pomanjkanju delovne sile oziroma interesu delodajalcev država pa bi morala spodbujati poklice, ki bodo konkurenčni v prihodnosti," so ogorčeni mladi sindikalisti, ki so ogorčeni nad takšnim ravnanjem države.

"Zahtevamo strokoven, vsebinsko premišljen razpis za podelitev deficitarnih (in drugih) štipendij, povečanje sredstev za deficitarne štipendije in zahtevamo, da se razpis ponovi in da se odgovorni zanj mladim javno opravičijo," še dodajajo.

V dijaški (DOS) in študentski organizaciji (ŠOS) pa v kaotičnih dogodkih na skladu vidijo tudi potrditev njihovih prizadevanj, da bi bilo štipendij več in bi bile širše dostopne. "Prav tako pa tudi tehnične težave simbolično pokažejo nesposobnost države, da bi zagotovila ustrezno število in dovolj visoke štipendije za vse šolajoče mlade, ki takšno finančno spodbudo potrebujejo," so zapisali v skupni izjavi in dodali, da se zdi najmanj površno, da niso predvideli povečanega obiska in ustrezno nadgradili spletne strani.

"To še bolj preseneča ob dejstvu, da je sklad skoraj toliko sredstev, kot je namenjenih deficitarnim štipendijam, namenil prav informatizaciji: "Projekt Modernizacija sklada – informacijsko komunikacijski portal, 2008-2015, vrednost programa 1.046.387,19; 2 zaposlena na programu." (Vir: Letno poročilo sklada za leto 2014)," opozarjajo.

Velik interes za "manj zanimive" poklice
V DOS-u in ŠOS-u tudi poudarjajo, da naval na štipendije kaže na veliko potrebo po štipendijah in zanimanje med mladimi tudi za poklice, ki so bili določeni kot manj zanimivi, kar se kaže v trenutnem primanjkljaju kadrov.

"Ob samem štipendiranju deficitarnih področij je paradoksalno, da država po eni strani strateško subvencionira tiste, ki so težje zaposljivi (nadomestila, usposabljanja, javna dela, subvencije prispevkov delojemalca ipd.), po drugi strani pa bo z deficitarnimi štipendijami subvencionirala tiste, ki so hitro zaposljivi," pravijo in opozarjajo, da je sledila zgolj merilu trenutnega pomanjkanja delovne sile, torej interesu delodajalcev.

"Temu namenu sicer služijo kadrovske štipendije. Namesto ciljnega razvoja posameznika in posledično družbe, se v tem primeru izobraževalne institucije dojema kot tovarne za "načrtovanje in razvoj ljudi za potrebe delodajalca", tako tudi za potrebe Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki sta sodelovali pri oblikovanju politike štipendiranja," sta še poudarili dijaška in študentska organizacija, ki se jima zdi problematično tudi dejstvo, da so bile deficitarne štipendije razpisane samo za področje srednjega poklicnega oz. strokovnega izobraževanja.