Kategoričnega nasprotovanja ni pri nobenem ključnem vprašanju, najbolj pereče vprašanje današnjih zadnjih pogajanj pa so bili odpovedni roki. Kot je povedal minister Vizjak, vendarle ne bodo največ 60-dnevni, kot je bilo predvideno sprva, temveč največ 80-dnevni. Višina nadomestil za brezposelnost pa v tretjem mesecu ne bo znašala 60 odstotkov osnove, temveč 80 odstotkov osnove.

Predlog zakona o delovnih razmerjih predvideva največ 60-dnevni odpovedni rok, kar pa ni bilo všeč delojemalcem, ki so presodili, da gre za prevelik poseg v odpovedne roke, in so zato zahtevali, da je ta vsaj 90-dnevni. Po do zdaj veljavni zakonodaji odpovedni roki lahko trajajo največ 120 dni. Sindikati so pozno popoldne ob robu pogajanj nato le napovedali, da bi, če bi vlada popustila pri višini nadomestil za brezposelnost, privolili v največ 80-dnevne odpovedne roke. Delodajalci pa so medtem še vedno vztrajali pri največ 60-dnevnih rokih.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, ki je zastopal vladno stran, je zato predlagal kompromisno rešitev, po kateri bi 80-dnevni odpovedni rok veljal za delavce, ki so pri delodajalcu zaposleni več kot 25 let. Ta kompromisni predlog je nato kljub sprva ostremu nasprotovanju na koncu le obveljal.

V četrtek drugo branje v DZ-ju
Vizjak se zaveda, da niti delodajalci niti sindikati niso zadovoljni z vsemi rešitvami in da imajo do posameznih vprašanj resne zadržke, vsi pa naj bi razumeli, da jim reforma prinaša neke druge ukrepe.

Poslanci bodo reformo trga dela v četrtek obravnavali že drugič. Takrat bo tudi potekel rok za vlaganje dopolnil, tretje branje in morebitna nova dopolnila pa bi lahko bili na vrsti že 4. in 5. marca.