Medtem ko Grčiji grozi bankrot, je slovenski parlament povečal poroštva za reševanje dolžniške krize na več kot tri milijarde evrov. Smo do Grčije preveč solidarni? Žiga Turk iz strokovnega odbora SDS-a meni, da je prav, da sodelujemo pri reševanju evroobmočja, "saj je evro tudi naša valuta".

Ob tem pravi, da je vprašanje, kaj smo za to poroštvo dobili - prepričan je namreč, da bi Slovenija v zameno za poroštvo lahko postavila kakšne pogoje, npr. plinske terminale, slovenskega arbitra pri reševanju meje s Hrvaško. Minister za razvoj Mitja Gaspari pravi, da taki pogoji pri poroštvih niso mogoči, in dodaja, da države pač prispevajo, kolikor so razvite.

Minister priznava, da se tudi Slovenija hitro "približuje tej točki, zadnjemu trenutku". "Po davčni reformi v letih 2006 in 2007, ki je šla v pravo smer, smo zašli v težave, ki jih je povzročila tudi kriza." Prepričan je, da moramo ukrepati čim prej: "Vsak mesec, vsako leto, ko čakamo, smo bližje tej točki."

"Grčija dolga ne bo mogla odplačati"
O prevelikem grškem trošenju, ki pri številnih poraja dvome o smislu pomoči Grčiji, Gaspari meni: "Mislim, da takšen odnos Grčije ne bo dolgo ostal takšen." Ekonomist Aleksandar Kešeljevič se strinja: "Nedvomno Grki živijo prek svojih zmožnosti. Grki se bodo morali spremeniti tako, da bodo svoje izdatke znižali. Mislim, da brez tega ne bo šlo." Prepričan je, da je treba Grčiji v prvi fazi pomagati (s to prvo tranšo), se pa postavlja vprašanje, kaj bo z drugo fazo, dodaja.

Ob tem še pravi, da bi se morali že lani vprašati, ali bo takšna pomoč sploh ustrezna - vsi ekonomski kazalci namreč kažejo, da Grčija tega dolga ne bo mogla odplačati. "In s tem se je treba čim prej sprijazniti," meni.

"Grške reforme bodo grozno drage in grozno boleče"
Egon Zakrajšek, zaposlen v Ameriški centralni banki, je prepričan, da vprašanje bankrota Grčije sploh ni vprašanje: "Vprašanja so le, kdaj bo izveden, kako bo nadziran in kakšne bodo posledice. Grčija se bankrotu ne more izogniti." Reforme bodo grozno drage in grozno boleče, še dodaja. Zakrajšek ob tem še opozarja, da je nadzorovani bankrot Grčije najboljša in najbolj realna rešitev, saj bančni sistem v Evropi ni sposoben prenesti trenutnega šoka, ki bi se zgodil, če bi Grčija nenadzorovano bankrotirala.

Thomas Reichart pojasnjuje, da so tudi v Nemčiji, ki si najbolj prizadeva za rešitev Grčije in posledično evroobmočja, pripravljeni na možnost bankrota in se zavzemajo za nadzorovanega. "Nemčija noče biti tista država, ki bo rekla, da mora Grčija ven ali da mora katera koli druga država ven. Za Nemčijo ni vprašanje, kdo mora ven in kdo mora ostati, za Nemčijo je pomembno le vprašanje evra," opozarja.

"Načini, kako doseči spremembe, niso kvantna mehanika"
Zakrajšek je še prepričan, da so korenite spremembe v Sloveniji nujno potrebne, "in to čim prej", če se želimo izogniti podobni krizi, kot je grška. "Slovenija ima še vsaj čas, da izvede potrebne ukrepe, da se ne znajde v tej kritični točki, v kateri se je znašla Grčija," verjame strokovnjak in dodaja, da načini, kako to doseči, niso ravno kvantna mehanika - treba je izvesti privatizacijo, reformirati davčni sistem, zmanjšati javni sektor, spodbuditi gospodarsko rast.

Priznava pa, da se politika takšnih neprijetnih reform težko loti, zato je skeptičen do tega, da v Sloveniji obstaja kakšna politična opcija, "ki lahko, ki ima moč, da izvede vse te spremembe". Sociolog Gorazd Kovačič opozarja, da so ljudje reformam nenaklonjeni, ker imajo občutek, da v družbi ni pravičnosti, da sta se razpasla klientelizem in gospodarski kriminal. "In v takem trenutku se vsak oklepa svojih pravic, gleda samo nase. /.../ Ljudje se sprašujejo: Zakaj bi se jaz nečemu odpovedal, če to ne vodi v reformo sistema?"

Rebolj: Bremena krize se bodo morala porazdeliti
Sindikalist Dušan Rebolj se zaveda, da bo za reforme potreben konsenz, "in do tega bomo morali priti". Vendar opozarja na podobno težavo kot Kovačič: "Bremena krize se bodo morala porazdeliti enakomerno."

Gaspari meni, da bo tako reševanje težav težko izvedljivo: "Tako ne bo šlo. Poglejte, pri dveh odstotkih BDP-ja, kolikor smo zmanjšali proračun, je drugo trošenje javnega sektorja enako. Če ne bomo uskladili javnofinančnega trošenja s prihodki, potem teh sprememb ne bo." Dodal je, da rešitve poznamo, in omenil pokojninsko reformo: "Pokojninska reforma, na primer ta, ki smo jo predlagali, je bila precej mila. Naslednja bo hujša."

Kovačič ob tem opozarja še na en vidik - prepričan je namreč, da sta za vsako krizo potrebna dva in da ni vse na delavcih: "Veliko se govori, da so leni grški delavci krivi za krizo. Kaj pa tisti, ki dajejo slabe kredite?" Kriza je svetovna, nastala je zato, ker je bil finančni sektor, tudi v svetovnem merilu, dolgo časa prenapihnjen, je še opomnil.

Krašovec: Vsi smo žrtve te krize
Akademik in teolog Jože Krašovec ob tem dodaja, da smo vsi "žrtve te krize, direktno ali indirektno". Prepričan je, da je to priložnost, da svet postavimo na nove temelje, vendar mora vsak začeti pri sebi. Verjame, da te težave ne bomo nikoli rešili, če ne bomo imeli čuta za socialno pravičnost. "Če vsi obubožamo, vsaj relativno, še vedno pa nekateri ostanejo bogati ... tega množice ne morejo prenesti. To ne gre," je prepričan.