Slovenska policija je med epidemijo zelo dejavna pri pregonu morebitnih kršilcev vladnih odlokov. Kot je na vladni novinarski konferenci povedal namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak, so denimo policisti le v tednu dni, od 18. do 24. februarja, poleg rednih nalog, opravili še 14.664 nadzorov glede izvajanja določb vladnih odlokov.

"Namen policije pri vseh nadzorih je, da se z najmilejšimi sredstvi in ukrepi doseže zakonito zasledovan cilj (spoštovanje ukrepov za preprečevanje virusa), pri čemer policija vedno izhaja iz načela sorazmernosti," je poudaril Pečjak.

Policisti pri "najmilejših sredstvih" pri iskanju in pregonu kršitev vladnih ukrepov lahko uporabljajo tudi tehnološko pomoč, med katero spada tudi programska oprema za prepoznavo obraza. Njeno uporabo je legalizirala novela zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) iz leta 2017, v času vlade Mira Cerarja, ko je notranje ministrstvo vodila Vesna Györkös Žnidar.

Zdajšnji minister za notranje zadeve Aleš Hojs je lani razkril, da policija za identifikacijo udeležencev uporablja tudi javno objavljene fotografije. Tako je policija že obiskovala številne udeležence protestov in jim naknadno izrekla globo zaradi kršitev vladnih odlokov. O tem je poročal tudi MMC (protest staršev v Trbovljah).

Široka pooblastila policije

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) so že večkrat opozorili, da ima slovenska policija zelo široka pooblastila v zakonu o nalogah in pooblastilih policije, saj lahko med drugim uporablja tudi tehnična sredstva za fotografiranje in te fotografije avtomatizirano obdeluje za pregon kaznivih dejanj. V času epidemije pa očitno tudi za iskanje kršilcev vladnih ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije covida-19.

Nadzor informacijskega pooblaščenca še ni končan

Imformacijski pooblaščenec je sicer pristojen le za nadzor nad obdelavo osebnih podatkov v evidencah policije iz 123. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije. Lani je že uvedel postopek inšpekcijskega nadzora, v okviru katerega je preverjal tudi zakonitost pridobivanja in uporabe fotografij posameznikov, tudi glede uporabe tehnologije samodejnega prepoznavanja obrazov. Vendar rezultatov nadzora še ni.

"Postopek inšpekcijskega nadzora na policiji v zvezi z zakonitostjo obdelave in zavarovanja osebnih podatkov v evidenci fotografiranih oseb po 15. točki drugega odstavka 123. člena ZNPPol in s tem povezano uporabo tehnik avtomatične prepoznave obraza je IP uvedel lansko leto. Predmetni postopek je še v teku, zato v tem trenutku zaključki še niso mogoči. IP pa trenutno zoper policijo vodi tudi postopek inšpekcijskega nadzora, v okviru katerega preverja zakonitost pridobivanja osebnih podatkov udeležencev protestov, ki naj bi kršili ukrepe za zajezitev epidemije covid-19. Ustreznosti oziroma zakonitosti same izvedbe prekrškovnih postopkov s strani policije in izvajanja policijskih pooblastil ter dopustnosti uporabe tovrstnih dokazov v morebitnih prekrškovnih ali drugih postopkih ne moremo komentirati, saj gre za vprašanje zunaj pristojnosti IP," so za MMC pojasnili pri informacijskemu pooblaščencu.

Sicer lahko policisti, kot pravijo pri Informacijskemu pooblaščencu, "po 112. členu ZNPPol zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki o biometričnih značilnostih."

Sorodna novica Tudi slovenska policija uporablja avtomatsko prepoznavo obrazov

"Pri tem pa lahko uporabljajo tehnična sredstva za fotografiranje in snemanje ter uporabe biometrijskih ukrepov. Prav tako lahko zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc, javnih knjig ali drugih zbirk podatkov. Podatke torej lahko teoretično policija zahteva od katerega koli upravljavca. Vedno pa policijo pri tem veže med drugim tudi načelo sorazmernosti in zakonitosti. Te podatke smejo policisti obdelovati pri identifikacijskem postopku ter pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj smejo policisti, če je to glede na okoliščine storitve konkretnega kaznivega dejanja nujno in potrebno, primerjati prstne odtise in odtise dlani, fotografije s fotografijami drugih oseb ter primerjati profile DNK. Navedene podatke smejo obdelovati avtomatizirano," navajajo pri IP-ju.

"Policisti tudi smejo zaradi odkrivanja storilca kaznivega dejanja ali prekrška ali ugotavljanja identitete neznane osebe opraviti tudi prepoznavo oseb po fotografijah v skladu s 46. členom ZNPPol. Pri postopku smejo policisti uporabljati fotografije iz evidence fotografiranih oseb ali fotografije oseb, pridobljene na drug zakonit način. Fotografije oseb, ki bodo pokazane pri prepoznavi, morajo biti izbrane na podlagi predhodno pridobljenega osebnega opisa," dodajajo.

Ob tem pa pri IP-ju opozarjajo, da ni izrecno zakonsko predvideno, da bi policisti lahko za uvedbo prekrškovnih postopkov uporabljali biometrijske ukrepe avtomatizirane prepoznave obraza na podlagi primerjave različnih objavljenih fotografij.

Varuh človekovih pravic ni dobil nobene pobude od protestnikov

Za stališče glede sankcioniranja protestnikov na podlagi posnetkov, morda tudi s pomočjo biometrične prepoznave protestnikov smo vprašanja naslovili tudi Varuhu človekovih pravic (Varuh).

"Varuh človekovih pravic ni prejel pobud, ki bi se nanašale na kaznovanje udeležencev protestov na podlagi posnetkov protestov ali objav slik na družbenih omrežjih oziroma takšnih pobud, v katerih bi bilo izpostavljeno policijsko preiskovanje na podlagi opreme za biometrično prepoznavo obrazov. Do omenjene problematike se bomo lahko tako opredelili le na podlagi obravnave konkretnih zadev," so odgovorili pri Varuhu in prav tako opozorili, da policija lahko zbira podatke o biometričnih značilnostih oseb in jih lahko obdeluje pri identifikacijskem postopku ter pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, po 112. členu zakona o policijskih nalogah.

"V človekove pravice je mogoče posegati, vendar le pod določenimi zakonsko opredeljenimi pogoji, pri tem pa je treba zasledovati načela legitimnosti in sorazmernosti. Test legitimnosti pomeni, da se presoja ustavno dopustnost cilja, ki se s posegom zasleduje. Test sorazmernosti pa pomeni, da je zakonski poseg v človekovo pravico ali temeljno svoboščino za varstvo druge človekove pravice ali temeljne svoboščine oziroma ustavno dopustnega cilja v javnem interesu nujen, primeren in sorazmeren. Poseg v svoboščino mora temeljiti tudi na prepričljivih in trdnih razlogih, če naj bo dovoljen z vidika Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Postavlja se vprašanje, ali je pri identificiranju prekrškov uporaba biometričnih metod sorazmeren ukrep. Brez konkretne pobude, ki bi kazala na okoliščine, v katerih naj bi se biometrične metode uporabljale za identifikacijo oseb, ki naj bi storile prekrške, kot rečeno, stališča do tega vprašanja ne moremo zavzeti," so navedli pri Varuhu človekovih pravic.

Kako bo uporabo umetne inteligence regulirala Evropska unija?

Vedno pogostejša uporaba biometričnih tehnologij pri organih pregona - slovenska policija ni edina, ki jih lahko uporablja - je sprožila številne pozive, tudi peticije, naj se na ravni EU-ja prepove ali zakonsko omeji.

Evropska komisija naj bi po poročanju medijev kmalu, že aprila, predstavila načrte za regulacijo umetne inteligence. To pa seveda vključuje množično uporabo tehnologij za biometrično prepoznavo obrazov.

Evropska nevladna organizacija European Digital Rights (EDRi) ob napovedih Evropske komisije glede regulacije umetne inteligence opozarja, da več kot polovica držav EU-ja uporablja prepoznavanje obrazov in podobna orodja na načine, ki so v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami.

Evropsko komisijo zato pozivajo, naj strogo regulira ali prepove uporabo biometričnih tehnologij, da ne bi več posegale v človekove pravice.

Množična uporaba biometričnih podatkov lahko privede tudi do nezakonitega množičnega nadzora. "Številni dokazi razkrivajo, da je uporaba biometričnega množičnega nadzora v državah članicah povzročila kršitve zakonodaje EU-ja o varstvu podatkov in neupravičeno omejila pravice ljudi, vključno z njihovo zasebnostjo, pravico do svobode govora, pravico do protesta in pravico do nediskriminacije. Razširjena uporaba biometričnega nadzora, profiliranja in napovedovanja ogroža pravno državo in naše najosnovnejše svoboščine," so med drugim pozvali.

Tehnologija prepoznavanja obraza sicer obstaja že desetletja, s tehnološkim napredkom pa naj bi umetno inteligenco represivni državni aparati želeli uporabljati tudi za prepoznavanje obraznih in glasovnih izrazov, gibov telesa in drugega vedenja ljudi za napovedovanje, ali je oseba lahko "sumljiva".

Biometrična prepoznava obrazov oziroma oseb pa ni edina uporaba umetne inteligence, ki jo že uporabljajo organi pregona. Sodišče EU-ja je po poročanju medijev v primeru iBorderCTRL, obravnavalo primer pri testiranjih detektorja laži, ki temelji na umetni inteligenci.

Evropski poslanec iz vrst nemške Piratske stranke Patrick Breyer je sprožil postopek proti Evropski komisiji zaradi omenjenega pilotnega projekta, ki ga je financiral EU in je potekal med letoma 2016 in 2019. Po navedbah Evropske komisije je bil projekt namenjen pospešitvi preverjanja državljanov tretjih držav, ki potujejo v EU. Deloval je na biometrični analizi čustev ...

Na Nizozemskem pa naj bi oblasti uporabljale biometrične tehnologije tudi za napovedovanje agresivnosti ljudi.