Spletne spolne zlorabe so tudi v Sloveniji vse pogostejše. Policija je v letu 2018 obravnavala 141 kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, v letu 2019 je bilo kaznivih dejanj 134, lani pa že 150. Do sredine letošnjega septembra je bilo v Sloveniji obravnavanih že 119 tovrstnih kaznivih dejanj.

Slovenska policija v sodelovanju z Europolom in policijami Hrvaške, Severne Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore začenja mednarodno kampanjo Reci ne!. Kot poudarjajo, v skupnem boju za preprečevanje in preiskovanje teh kaznivih dejanj ni meja. Prav tako namreč meja ne poznajo storilci spletnih spolnih zlorab otrok in mladostnikov. "Spletne spolne zlorabe so v regiji Zahodnega Balkana še lažje in hitrejše zaradi jezikovnih in kulturnih podobnosti, zato preiskovalci spolnih zlorab otrok sodelujejo na formalni in neformalni ravni, si izmenjujejo dobre prakse, izkušnje, organizirajo skupna usposabljanja ter si zagotavljajo čezmejno pomoč pri preiskovanju primerov spolnih zlorab, ko otrok in storilec prihajata iz dveh različnih držav," so sporočili z Generalne policijske uprave.

Spolna zloraba otrok je hudo kaznivo dejanje. Otrok, ki je žrtev takšnega dejanja, ima dolgotrajne, nepopravljive in dosmrtne posledice. Pogosto so otroci žrtve spolnih zlorab v družinskem krogu, kjer jih izkoriščajo ljudje, od katerih so čustveno, finančno in razvojno odvisni, obenem pa doma, kjer naj bi otrok imel varno zavetje in zaupno okolje.

Otroci na spletu najpogosteje iščejo zabavo, druženje, sprostitev in odgovore na vprašanja, ki jih zaradi sramu težko poiščejo drugje. Na spletu nanje prežijo tudi ljudje, ki poskušajo z otrokom vzpostaviti prijateljsko vez, ga pridobiti na svojo stran in navezati nase, vsemu temu pa lahko sledita zloraba in izsiljevanje otrok z intimnimi posnetki ali fotografijami. Otroci na spletu vzpostavljajo na videz prijateljske stike z ljudmi, katerih namen pa ni prijateljevanje, temveč izkoriščanje in zloraba, opozarjajo na Policiji.

Do fizični spolnih zlorab pride najpogosteje šele po tem, ko otrok takšni osebi že pošlje svojo fotografijo in se zaradi nje znajde v krogu izsiljevanja in zahtev po dodatnih dejanjih. Storilec, ki poskuša najti skupne točke pri vzpostavitvi odnosa z otrokom, to stori lažje, če so med njim in otrokom jezikovne in kulturne podobnosti. Zato do spletnih spolnih zlorab v državah Zahodnega Balkana pride še hitreje in enostavneje. Spolne zlorabe otrok tako ne ostajajo omejene zgolj na ozemlje ene države, temveč dobivajo že regionalne, mednarodne in celo svetovne razsežnosti. Skrb vzbujajoče je tudi dejstvo, da se je oblikoval svetovni trg posnetkov spolnih zlorab otrok, med katerimi je Evropska unija največja gostiteljica posnetkov spolnih zlorab otrok v svetovnem merilu, so še opozorili na GPU.

Posvetu o zlorabah otrok na spletu

Na posvetu o zlorabah otrok na spletu pa so udeleženci poudarili pomen sodelovanja pri odkrivanju zlorab, je povedal vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Robert Tekavec. Opozoril je, da lahko pri čezmejni organizirani kriminaliteti le s sodelovanjem zaščitijo žrtve in odkrijejo storilce.

Tekavec je v izjavi za medije pojasnil, da so zlorabe na Zahodnem Balkanu še posebej pogoste zaradi majhnih kulturnih in jezikovnih ovir, zaradi česar pogosto prihaja do čezmejne organizirane kriminalitete na področju spolnih zlorab na spletu.

K naslavljanju problematike spolnih zlorab otrok na internetu lahko pripomore vsak. In sicer tako, da neprimerne posnetke otrok spolne narave posreduje na prijavno točko, ali da jih prijavi na policijo, je povedal organizator posveta E-zlorabe otrok in sodelavec Spletnega očesa Andrej Motl. Drug način sodelovanja pri odkrivanju zlorab je, da posameznik sodeluje v Europolovi akciji, v kateri lahko prepozna predmete in lokacije krajev spolnega izkoriščanja otrok.

Otroci vse več časa preživijo na internetu brez nadzora staršev, vse več imajo dostopa do pametnih naprav, do interneta in so lahko hitro žrtve spletnih pedofilov, plenilcev, ki jih prepričajo v nekaj, kar sami nikoli ne bi storili, je poudaril Tekavec. "Internet sam je preplavljen s posnetki spolnih zlorab otrok, razširjenost teh posnetkov pa spodbuja povpraševanje, ki spodbuja izdelavo takih posnetkov. Izdelava pa pomeni vse več spolno zlorabljenih otrok povsod po svetu in tudi v Sloveniji", je dejal.

Vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto je povedal tudi, da slovenska policija največ prijav spolnih zlorab otrok dobi s strani tujih varnostnih organov in s strani aplikacij kot so TikTok, Snapchat, Instagram, Viber, WhatsApp in drugih, kjer so prisotni slovenski otroci.
Na policiji tako poudarjajo, da so starši tisti, ki so odgovorni za to, kaj njihovi otroci počnejo na pametnih napravah in na internetu. Predlagajo, da naj otrokom dostop do pametnih naprav omogočijo čim kasneje. "Naj ne bo to, ko je otrok star pet ali šest let, saj tak otrok ni vešč tehnologij in bo lahko zelo hitro žrtev kaznivega dejanja, nagovarjanja ali izsiljevanja. Poleg tega lahko otrok z nenadzorovano uporabo interneta dostopa do vsebin, ki zanj niso primerne, do pornografije, nasilnih posnetkov, kar je škodljivo za njegov razvoj," je opomnil Tekavec.

Pri odkrivanju storilcev spolnih zlorabah otrok preko interneta je policija zelo uspešna. "Že ob prijavah, ki jih dobimo s strani tujih varnostnih organov in s strani tujih internetnih ponudnikov, je dovolj dokazov, da lahko ugotovimo, kdo je tak posnetek razširjal in kdo je na posnetku in ali je to slovenska žrtev ali ne," je dejal Tekavec. Dodal je, da je za spolno zlorabo otroka na spletu predpisana kazen do osem let zapora.