V daljšem zapisu na svoji spletni strani so podali odgovore na več vprašanj, ki so se pojavila ob begunski krizi, in se tudi odzvali na nekatere kritike.

Med drugim so zagotovili, da je tako v sprejemnih kot nastanitvenih centrih poskrbljeno tudi za zdravstveno varstvo prebežnikov. Usklajevanje na terenu vodijo zdravstveni domovi, najbližji sprejemnim centrom, po potrebi se aktivirajo tudi okoliški zdravstveni domovi. Ob nujnih primerih ljudi tudi odpeljejo v bolnišnico.

Pri zdravstveni oskrbi prebežnikov na terenu sodelujejo tudi predstavniki slovenskega in madžarskega Karitasa, prostovoljni zdravstveni delavci in Zdravniki brez meja, so zapisali na policiji. Ko se pojavi sum, da bi kdo utegnil imeti katero izmed nalezljivih bolezni, aktivirajo epidemiološko službo Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Za tople obroke skrbi vojska
Po zagotovilih policije ne drži, da bi primanjkovalo hrane za prebežnike, kot pišejo nekateri tuji mediji. Ljudem zagotavljajo osnovno preskrbo, kar vključuje tako začasno namestitev kot prehrano, pojasnjujejo.

Tople obroke hrane vsak dan pripravlja in v centre dostavlja Slovenska vojska. Samo v sredo je vojska na primer dostavila 5.895 toplih obrokov hrane, 850 kilogramov kruha, 970 litrov čaja in 130 litrov mleka, so dodali. Poleg toplih obrokov imajo ljudje na voljo tudi hladne obroke v obliki paketov s hrano.

Gibanje omejeno iz varnostnih razlogov
Prebežniki v nastanitvenih centrih, za katere skrbi civilna zaščita, se lahko po centru in zunaj njega prosto gibljejo, so še poudarili na policiji. Samo izjemoma lahko prosto gibanje zaradi varnostnih razlogov omeji policija. So pa vsi sprejemni centri, kjer opravljajo popisne postopke in varnostne preglede, podvrženi posebnemu režimu, ki vključuje tudi omejitev gibanja.

Slovenski policisti s svojimi avstrijskimi in madžarskimi kolegi dobro komunicirajo in izmenjujejo vse podatke, tudi komunikacija s Hrvaško se je ta teden zelo izboljšala, zaradi česar tudi begunci v Slovenijo ne vstopajo več nenadzorovano, so poudarili.

"Le na takšen način lahko namreč obvladujemo varnostno situacijo in migrantom nudimo ustrezno oskrbo ter zagotavljamo varnost tako migrantov kot tudi prebivalcev Slovenije. Nenajavljeni, neorganizirani in nekontrolirani prihodi večjih skupin ljudi zunaj določenih vstopnih točk povzročajo namreč velike varnostne in logistične težave, saj ne želimo, da bi migranti v dežju in na mrazu po več ur čakali brez zaščite," so zapisali.

Na organiziran in nadzorovan način lahko dnevno sprejmemo med 2.000 in 2.500 prebežnikov, nove pa šele, ko jih določen del odide v Avstrijo, dodajajo.

Težaven popis
Za lažje razumevanje, kako zahteven je pogosto popisni postopek, policija pojasnjuje, da veliko beguncev prihaja z območij, kjer prebivalci poznajo samo svojo letnico rojstva, ne celotnega datuma, saj ne praznujejo rojstnih dni. Veliko ljudi pri sebi tudi nima dokumentov, tako da policisti njihove osebne podatke, kolikor je za to možnosti, preverjajo.

"Nazadnje pa moramo poudariti, da je bilo dosedanje obvladovanje razmer v tako zahtevnem obdobju, v katerem se je znašla država zaradi izjemno številnega migracijskega toka, mogoče le zaradi izjemno strokovnega in predanega dela ter velikih naporov vseh zaposlenih v slovenski policiji, s katerimi zagotavljamo varnost na najvišji ravni tako prebivalcem Slovenije kot migrantom," so sklenili na policiji.

Ukrepi za zagotavljanje zdravja
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pa ob begunskem valu ljudem, ki sodelujejo pri oskrbi prebežnikov, svetuje uporabo zaščitne maske in pogosto umivanje rok. V centrih je namreč takrat, ko so zmogljivosti močno presežene, večja možnost za širjenje respiratornih in črevesnih bolezni. Zaščitne maske so sicer primerne le za enkratno uporabo, pred namestitvijo maske pa si je treba razkužiti roke. Maska mora pokrivati usta, nos in brado, pri nosu mora biti zatesnjena. Zamenjati jo je treba na dve uri oziroma pogosteje, če je vlažna. Nikoli naj se ne nosi pod brado, če se maska ne potrebuje, jo je treba odstraniti z obraza, pravijo na NIJZ-ju.

Pozornost velja nameniti tudi delovni obutvi in obleki. Po odhodu z dela v sprejemnem ali namestitvenem centru je treba poskrbeti za dezinfekcijo obutve, še pred odhodom domov pa se je treba preobleči v čista oblačila. Uporabljena oblačila naj se zložijo v vrečko, ko se oblačila pospravijo, pa si je treba spet umiti roke. Obleke naj se operejo v pralnem stroju, ločeno od drugega perila. Oblačila je treba nato tudi zlikati, še poudarjajo na inštitutu.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.