Preiskovanje bančne luknje so ob slabih petih milijardah dokapitalizacije državnih bank z velikimi besedami napovedali policisti, tožilci in tudi preiskovalna komisija v državnem zboru. Do danes so pri oškodovanju bank zaznali 210 sumov kaznivih dejanj za skupaj 723 milijonov evrov, so sporočili iz policije.

»Prepričani smo, da imamo dovolj znanja in izkušenj, da lahko učinkovito preiskujemo tovrstna kazniva dejanja,« policisti zavračajo očitke, da ne bi zmogli dela, ki ga opravljajo zasebni preiskovalci na plačilni listi največje državne banke. »Policija je, kar se znanja tiče, zmožna to speljati brez problema. Problem, ki ga ima policija, je ta, da se enostavno nima časa ukvarjati s temi zadevami. In ravno v tem je naša prednost,« našteva razloge, zakaj je smiselno, da banke najamejo njegovo podjetje, Drago Kos v pogovoru za oddajo Tarča.

Kaj konkretno vaše podjetje počne za NLB?
Ugotavljamo dejansko stanje pri posojilih, ki niso bila povrnjena. Ugotavljamo elemente kazenskopravne, civilnopravne in delovnopravne odgovornosti. Zavarujemo dokaze, posredujemo dokaze tožilstvu, če je treba. Sodelujemo s tožilstvom, sodelujemo z banko pri morebitnih delovnopravnih postopkih. Ugotavljamo, kje je premoženje, iz katerega bi se banka lahko poplačala. Poskušamo najti premoženje, poskušamo zavarovati premoženje in banki pomagamo pri poplačilu odprtih dolgov.

So kakšni učinki vašega dela že vidni? Bo banka z vašimi ugotovitvami dobila nazaj vsaj toliko denarja, kot ga bo plačala vašemu podjetju?
Podatki, ki so se do zdaj pojavljali v javnosti, o naših honorarjih so napačni. Dejanski honorarji so približno za 25 odstotkov nižji od številk, ki so bile objavljene v javnosti. Tri mesece po sklenitvi osnovne pogodbe, objavljene na spletni strani, je banka zaradi povečanega obsega posla zahtevala znižanje honorarja in mi smo v to privolili.

Kakšen je torej do danes skupni znesek? Bo banka vsaj toliko dobila nazaj?
658 tisoč evrov, kar je čisto mimogrede približno za polovico manj, kot smo bili plačani za enako delo v eni primerljivih avstrijskih bank. Osnovni moto našega dela je seveda ta, da banka z nami nima nobene škode. Po enem letu dela za banko je normalno, da nobeden od postopkov, ki so bili sproženi na našo pobudo, še ni mogel biti končan, tudi delovnopravni postopki ne.

Tako da bo treba počakati na te postopke. In od izida teh postopkov je potem odvisno tudi, ali in koliko se bo banka lahko poplačala. Lahko pa vam povem, da ta trenutek delamo zadevo, v kateri banki grozi več 10-milijonska škoda in so zelo dobre možnosti za to, da nam bo uspelo s svojimi postopki banki toliko pomagati, da ne bo treba plačati nič.

Kako vi kot nekdanji kriminalist gledate na to, da policija nekaterih zadev ni zmožna izpeljati? Oziroma da banka najame nekoga drugega, da opravlja te zadeve in da nekdanji policisti opravljajo posel, ki je precej povezan tudi s klasično policijsko dejavnostjo?
Policija je to zmožna, kar se znanja tiče, speljati brez težav. Problem, ki ga ima policija, je ta, da se enostavno nima časa ukvarjati s temi zadevami. In ravno v tem je naša prednost. Mi, ko nas najame NLB ali kateri koli drug izvajalec, postanemo del sistema in mi izvajamo ukrepe znotraj sistema. To pomeni, da smo ves čas prisotni, v tem primeru v banki, imamo na razpolago vso dokumentacijo, imamo na razpolago vse zaposlene v banki in lahko zelo kakovostno pripravimo gradivo za morebitne nadaljnje postopke na policiji.

Kako lahko tako obsežen posel opravi podjetje, mislim, da je uradno z dvema zaposlenima, ki posluje iz vaše družinske hiše?
Zato, ker dva sta redno zaposlena, poleg tega pa, ker so to posli, ki jih sklepamo za vsako posamezno naročilo. To ni pogodba, ki bi nam vnaprej dala določeno količino posla. Za vsak posel mora priti naročilo in potem odvisno od posla angažiramo potrebno število ljudi z začasnimi pogodbami. Poslovni prostori so lahko tudi v družinski hiši. Kar mi potrebujemo za svoje delo, so možgani, roke in računalnik. Za to ne potrebujemo tovarniških hal.