Gre za akta, ki urejata izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov policije in poslovanje s finančnimi sredstvi za posebne operativne namene, ki jih policija ne želi v celoti razkriti komisiji DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Kot je na sredini okrogli mizi ugotavljal Rajko Pirnat, je iz do zdaj povedanega najmanj v primeru enega akta "precej jasno, da gre za predpis", ta pa bi moral biti objavljen, ker to "zahtevajo temeljni postulati pravne ureditve".

Policija: To so interni akti
Na policiji pa zanikajo, da naj bi delali na podlagi tajnih predpisov. Kot pravijo, so vsi podzakonski predpisi policije javni in objavljeni. V primeru omenjenih aktov pa gre po njihovih navedbah za interna akta o taktiki in metodiki dela policije, ki ju ni treba objaviti in sta varovana kot tajna iz utemeljenih razlogov.

Navajajo, da komisiji DZ-ja aktov ne morejo posredovati, ker se nanašata na varovane metode policijskega dela in ker komisija ni pristojna za vpogled v take akte, "saj lahko nadzira samo izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov". Poudarjajo, da ne gre za podzakonske predpise, ki bi bili tajni, "ampak za interne akte, ki jih imajo tudi drugi državni organi v velikem številu in niso objavljeni v uradnem listu".

Pojasnjujejo tudi njun nastanek. Kot pravijo, so pooblastila s področja prikritih preiskovalnih ukrepov področje, ki je izredno natančno, hkrati pa tudi zapleteno zakonsko urejeno.

"V ta namen je bil zato izdan interni akt za področje izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov, ki ga je leta 2014 na podlagi zakona o organiziranosti in delu v policiji izdal generalni direktor policije, za področje poslovanja s finančnimi sredstvi pa je interni akt leta 2013 na podlagi zakona o nalogah in pooblastilih policije izdal takratni notranji minister," navajajo.

"Interni akt, ki ga je izdal generalni direktor policije, natančneje opredeljuje način izvedbe posameznih nalog in strokovnih opravil v zvezi z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov. Interni akt, ki ga je izdal minister, pa opredeljuje poslovanje organa s finančnimi sredstvi za posebne operativne namene, ki pa so zakonsko opredeljena v zakonu o nalogah in pooblastilih policije," navajajo. Ob tem dodajajo, da oba interna akta ne vsebujeta določb, ki bi urejale pravice in obveznosti, in ne vsebujeta norm, ki bi navzven povzročale pravne učinke.

Pravniki, ki so sodelovali
Poudarjajo še, da oba akta ti dve področji delovanja policije urejata že od leta 1992, "večkrat sta bila tudi dopolnjena in spremenjena, pri čemer so bili tedaj ministri za notranje zadeve tudi nekateri pravni strokovnjaki, ki zdaj problematizirajo njihov obstoj". "Zaradi navedenega se nam opravičeno postavlja vprašanje, kakšno je resnično ozadje tovrstnih napadov na policijo," so zapisali.