Pri vprašanju, koga bi volili, je delež tistih, ki ne bi šli na volitve (46 odstotkov) oz. so neopredeljeni (22 odstotkov), še vedno visok. Največjima parlamentarnima strankama, koalicijskemu SD-ju in opozicijskemu SDS-u, podpora še naprej pada. Stranko premierja Boruta Pahorja podpira sedem odstotkov vprašanih (decembra 2010 osem odstotkov), SDS Janeza Janše pa 12 odstotkov (decembra 2010 15 odstotkov).

Ljudje nezadovoljni s stanjem demokracije
Podpora drugim strankam je precej nizka: po trije odstotki vprašanih podpirajo DeSUS in SLS, po en odstotek pa LDS, SNS, Zares in NSi. Trije odstotki vprašanih bi volili drugo stranko. Očitno je, da se je delež strankarsko neopredeljenih anketirancev v obdobju od januarja 2010 do marca 2011 močno povečal. V raziskavi, ki jo je opravil Center za raziskovanje javnega mnenja, je sodelovalo 926 ljudi. Meritev pa zajema obdobje med 21. in 23. marcem letos.

Izražanje nezadovoljstva s stanjem demokracije po podatkih Politbarometra še naprej ostaja visoko, saj je le 14 odstotkov z demokracijo zadovoljnih, 82 odstotkov vprašanih pa izraža nezadovoljstvo. Prevladujoče politično nezadovoljstvo se kaže tudi v upadanju podpore vladi, saj 70 odstotkov vprašanih ne podpira delovanja vlade.

"Zares, LDS, SD in SDS bi lahko zamenjali predsednike"
51 odstotkov vprašanih odgovarja, naj vlada odgovorneje opravlja svoje delo do konca mandata, 25 odstotkov meni, da naj se državni zbor razpusti in se razpišejo nove volitve. Dobra šestina vprašanih (18 odstotkov) pa bi rada videla, da bi Pahor odstopil.

Anketirance so povprašali tudi o njihovi podpori zamisli o zamenjavi predsednikov in vodstev parlamentarnih strank, pri čemer je težnja po zamenjavi najizrazitejša pri strankah Zares in LDS, pa tudi SD in SDS.

Ljudje zaupajo gasilcem in vojski
Upadanje zaupanje v institucije je doseglo skrajno spodnjo raven, so prepričani snovalci Politbarometra. Najnižje zaupanje je izraženo političnim strankam, vladi, predsedniku vlade, državnemu zboru, Cerkvi in duhovščini.

Med institucije z najvišjim deležem zaupanja pa so se uvrstili gasilci – daleč nad vsemi drugimi in z njimi težko primerljivi - vojska, zdravstvo, predsednik republike, evro, mediji in šolstvo.

Slovenija potrebuje reforme
Velika večina vprašanih (88 odstotkov) je prepričana, da so v Sloveniji potrebne večje strukturne spremembe ali reforme. A kljub temu bi za novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju glasovalo 32 odstotkov vprašanih, proti pa 38. Neopredeljenih je 24 odstotkov vprašanih, na referendum pa jih ne bi šlo 6 odstotkov.