Ne glede na to, koliko bo protestov, koliko bo demonstracij, koliko bo žvižgov. Če Slovenija želi zmagati, moramo iti naprej.
Vlada s preostalimi članicami evroobmočja podpira pomoč Grčiji, je po redni seji dejal premier Borut Pahor. "Za nas je bilo članstvo v evroregiji zelo pomembno, da smo krizo prebrodili lažje. Slovenija za razliko od nekaterih drugih držav - danes govorimo o Grčiji - ni zašla v tako nepredvidljiv položaj." Z zadovoljstvom - s potrebno zadržanostjo - premier ugotavlja, da so finance stabilne, socialna kohezivnost vzdržna, stopnja brezposlenosti pa med nižjimi v Evropi. "Smo država, ki ne potrebuje pomoči /.../ in nikomur ni nič dolžna," je med drugim dejal premier.
Destabilizacija evroobmočja bi bila še posebej boleča za majhno, izvozno naravnano in odprto gospodarstvo, kot je slovensko. Po temeljitem premisleku in pogovori z ministrom Križaničem je bilo na vladi odločeno: pomoč Grčiji ni brezpogojna. Pahor bo na petkovem vrhu evroskupine podal predlog za zaostritev nadzora nad javnofinančnim poslovanjem Grčije in drugih držav z izrazito destabiliziranimi javnimi financami. Prav tako naj bi zahteval takojšnje spremembe Pakta stabilnosti in rasti, ki morajo "predvidevati tudi možnost izključitve članice iz območja enotne valute v primeru hujših kršitev".
Predlagal bo tudi ukrepe za večjo usklajenost fiskalnih politik, še posebej na področju davkov, in ukrepe za zagotavljanje stabilnosti evra. "Samo v tem primeru bo evro zagotavljal stabilnost, za kar je bil pravzaprav ustvarjen."
Slovenija bo prispevala 387 milijonov evrov oz. 0,48 odstotka celotne pomoči (prvo leto 145 milijonov), ki jo bo Grčiji namenila skupnost držav z evrom. Ostalo bo prispeval Mednarodni denarni sklad. Sredstva naj bi se v Atene stekala do leta 2014.
Med voditelji evroobmočja naj bi bil pozitivno sprejet tudi neformalni slovenski predlog, da bo nadzor grškega izpolnjevanja zadanih nalog potekal tudi s pomočjo "semaforja". Rezultati "krpanja" grških javnih financ naj bi bili revidirani na 3 mesece, skladno z njihovim doseganjem pa naj bi bila sproščena tudi denarna pomoč.
Kaj mora Grčija storiti? Minister Križanič: v prvem letu mora Grčija javnofinančni primanjkljaj znižati za 2,5 odstotka, ustrezno dvigniti davek na dodano vrednost in trošarine na goriva. Prav tako mora močno zmanjšati izdatke v javnem sektorju. Mi ne moremo zahtevati, da bi slovenski delavec, upokojenec ali študent plačevali grškim za ohranitev njihovih pravic. Zato so pogoji in spremembe potrebni, pravi Pahor.
Stališče vlade, da pod določenimi pogoji podpre pomoč Grčiji, sta podprla tudi odbora državnega zbora za finance in monetarno politiko ter zadeve EU-ja. Predsednik odbora za finance Anton Rop (SD) je dejal, da v tem primeru ne gre samo za sanacijo grškega primera, ampak za pravočasno ukrepanje za zaščito delovanja in stabilnosti ter varnosti evroobmočja. Prepričan je, da bolj kot bi odlašali in čakali, da bi se kriza rešila sama, večja je verjetnost, da bi se ta še poglobila in da bi bili na koncu stroški še večji. Predsednica odbora za zadeve EU-ja Darja Lavtižar Bebler (SD) je še dodala, da je bila razprava na seji v določenih trenutkih zelo kritična in polemična, je pa stališča vlade nato podprlo osem poslancev, dva sta bili proti, in sicer predstavnika opozicijskih SDS in SNS.
Tudi slovenska "izkaznica" ni bleščeča ...
A mi smo daleč od morebitnega grškega scenarija, poudarja Pahor. Edini pokazatelj, ki je skrb vzbujajoč, je proračunski primanjkljaj. "Slovenija bo zadovoljna le, ko se vrne v okvire maastrichta, pod 3-odstotno mejo primanjkljaja. Tega je potrebno zmanjšati za vsako ceno."
Ob tem dodaja, da vlada ostaja zavezana reformam, ki bodo "trde", a usklajevane v socialnem dialogu. Predsednik vlade želi "z reformami uspeti ali pa zaradi hudega odpora ugotoviti, da želimo biti povprečni, kar pa je nesprejemljivo" in za to ne bo mogel prevzeti odgovornosti. Dodaja, da je odločilno obdobje pred nami. Ob ignoriranju potreb po korenitih reformah bomo na koncu, po njegovih besedah, namesto "na konju" pristali "na psu".
"Ni moja naloga, da sem popularen, da uživam veliko podporo, temveč je naša naloga, da v socialnem dialogu dosežemo zaupanje, da delujemo v skupno dobro. Čas teče, imamo priložnost in ne smemo je izpustiti."
Obenem zatrjuje, da je Slovenija na dobri poti in da so prvi rezultati vidni. "Računamo, da bodo ob božiču rezultati toliko transparentni, da bomo lahko s ponosom pogledali na prehojeno pot."
Križanič: Posojilo bo cenejše kot grško vračilo
Na konferenci za novinarje sta bila po seji vlade navzoča tudi finančni minister Franc Križanič in minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari. Križanič pričakuje, da bo državni zbor, ki mora pomoč Grčiji potrditi, ravnal podobno kot drugi parlamenti v evroobmočju in denarni paket odobril. "Slovenija bo pomoč posredovala v kreditih, ki pa bodo cenejši kot vračilo dolga," dodaja.
Ne glede na to, koliko bo protestov, koliko bo demonstracij, koliko bo žvižgov. Če Slovenija želi zmagati, moramo iti naprej.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje