Z večino glasov so grški poslanci sprejeli vladne varčevalne ukrepe za izhod iz krize, s katerimi bodo v treh letih privarčevali 30 milijard evrov in za katere se je vlada dogovorila z Evropsko unijo in Mednarodnim denarnim skladom (IMF).

Vlada premierja Georgea Papandreuja tako kljub množičnim protestom ni popustila, saj sta EU in IMF za zagotovitev pomoči zahtevala ostre varčevalne ukrepe. "Niti kamni niti nasilje nas ne bodo rešili pred nadzorom EU-ja. Namesto tega bomo končali še globlje v krizi in na slabem glasu," je premier pred glasovanjem dejal poslancem.

Poslanci so ukrepe najprej potrdili na predhodnem glasovanju, po razpravi o posameznih členih svežnja reform pa še enkrat, tako da so zdaj postali zakon.

Rešitev je v ukrepih
V nagovoru poslancem je finančni minister George Papakonstantinu dejal, da bodo sprejemali ukrepe, tudi če bodo na tej poti sami brez podpore drugih strank. "Zavedamo se, da je politična cena visoka, a ne dvomite, da jo sprejemamo s polnim zavedanjem. Rešitev za grško gospodarstvo je vsebovana v tem programu, v teh spremembah in v zmanjšanju našega javnega dolga," je dejal.

Papakonstantinu je dejal, da sprejemajo odgovornost za izvedbo programa, ki je zadnja možnost za državo. "Sprejemamo odgovornost, da v treh letih naredimo to, kar bi moralo biti narejeno v preteklih desetletjih," pravi finančni minister, ki je poslancem pojasnil, da za denar prosijo države, ki imajo same primanjkljaj in ki so same tarča špekulativnih napadov. "Prepričati jih moramo, da bomo našo hišo spravili v red."

Grška vlada bo tako v zameno za 110 milijard evrov posojil držav območja evra in IMF-a morala v prihodnjih treh letih privarčevati 30 milijard evrov, proračunski primanjkljaj pa do leta 2014 znižati z zdajšnjih 13,6 odstotka na tri odstotke. Ti varčevalni ukrepi bodo močno posegli v vsakdanje življenje Grkov, saj bodo državnim uslužbencem in upokojencem ukinili 13. in 14. plačo oziroma pokojnino, zvišali pa bodo tudi davke.

Novi protesti
Glavni grški sindikati so pozvali Grke, naj nadaljujejo proteste proti varčevalnim ukrepom. V državi so razmere po sredinih velikih protestih, v katerih so umrli trije ljudje, še vedno napete. Na ulicah grške prestolnice se je zbralo več kot 10.000 ljudi, ki so izražali svoje nasprotovanje varčevalnim ukrepom za izhod iz dolžniške krize.

Na poziv sindikalne centrale zasebnega sektorja (GSEE) se je pred poslopjem parlamenta med razpravo poslancev zbralo in demonstriralo približno 5.000 ljudi, ki so v spomin na žrtve sredinih nasilnih neredov razvili dolg kos črnega blaga. Dogajanje pred parlamentom so spremljale okrepljene policijske enote. Ločene proteste je na enem izmed osrednjih atenskih trgov pripravila tudi Komunistična sindikalna fronta (Pame). Zbralo se je približno 6.000 ljudi.

Stavkajo uslužbenci grških bank
V znak protesta zaradi smrti treh kolegov, ki so umrli v sredo, ko so protestniki zanetili požar v neki banki, stavkajo uslužbenci grških bank. K stavki je pozval sindikat bančnih uslužbencev, ki je obsodil nasilje, obenem pa poudaril, da so smrtne žrtve - gre za moškega in dve ženski - posledica varčevalnih ukrepov. Kljub stavki je večina bank v Atenah odprtih.

Grška policija je sporočila, da je bilo v sredinih protestih ranjenih 41 policistov in 15 civilistov, 70 ljudi pa so prijeli.