Kot so sporočili iz državnega zbora (DZ), je predsednik Robert Šumi ob predaji poročila pojasnil, da so v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) svojo pozornost namenili izvajanju preventivne dejavnosti in se usmerili v razvoj instituta integritete, ki pa je po njegovem mnenju dolgoročen proces. Na področju krepitve integritete želijo zagnati projekt za najmlajše z naslovom Integriteta: skupni cilj generacij. Menijo, da je za spremembe v družbi pomembno, da so integriteta in boj proti korupciji teme, ki so že v vrtcih in šolah.

Predsednik KPK-ja je pohvalil tudi sprejetje etičnega kodeksa za poslanke in poslance, ki je po njegovem mnenju prinesel pozitivno sporočilo javnosti. Predsednik DZ-ja Zorčič pa je dodal, da so ga še dopolnili s procesnim pravilnikom, s čimer so določili tudi postopek obravnave podanih pobud in predlogov za obravnavo kršitev kodeksa. Predsednika sta se strinjala, da bo treba tudi v prihodnje zagotavljati dobro sodelovanje med institucijama in krepiti pomen integritete v družbi.

KPK: Trditve premierja Janše ne držijo

KPK je sicer danes v ločenem sporočilu poudaril pomen komisije in s tem zanikal navedbe predsednika vlade Janeza Janše v pogovoru za Televizijo Slovenija prejšnji teden, češ da gre za paradržavni organ, ki ga ni nikjer drugje na svetu. "Konvencija ZN-a proti korupciji (UNCAC) določa, da mora vsaka država pogodbenica v skladu s temeljnimi načeli svoje pravne ureditve zagotoviti obstoj neodvisnega organa, ki preprečuje korupcijo. Tudi številne države članice EU imajo podobne neodvisne institucije za preprečevanje korupcije in krepitev integritete, ki so bile ustanovljene celo pozneje kot KPK. Tudi OECD v svojih ocenah zaznava pomembno vlogo Komisije pri preprečevanju korupcije ter usposabljanju in ozaveščanju javnih institucij v Sloveniji," so navedli v sporočilu za javnost.

Spomnili pa so tudi, da so prejšnji teden na vlado že poslali pobudo za spremembe zakonodaje zaradi neenotne ureditve področja nezdružljivosti funkcij. V pobudi so poudarili, da se lahko z zakonom opredeli sprejemljiva višina dohodkov oziroma druge premoženjske koristi, ki jih poklicni funkcionarji lahko pridobijo pri opravljanju poklicne ali druge dejavnosti. Tako ima vlada možnost, da pripravi spremembe zakonodaje, ki bodo na ustreznejši način omejevali dodatne dejavnosti poklicnih funkcionarjev.