Po besedah Florjančiča so slovenska sodišča lani v reševanje prejela 840.000 zadev, rešila so jih 853.000. Posledično se je število nerešenih zadev glede na leto 2017 zmanjšalo za devet odstotkov, na 145.000. Sodišča so bila po njegovem mnenju uspešna tudi pri reševanju pomembnejših zadev. Teh so lani prejela 122.000, rešila pa 127.000. Nerešenih pomembnejših zadev je tako še 80.000.

Tudi povprečen čas reševanja zadev v sodnih postopkih se je lani še naprej skrajševal, izjema so zapuščinski, nepravdni in nekateri drugi postopki, je dejal. Ob tem je opozoril, da bodo omenjena področja v prihodnje zahtevala posebno pozornost sodnikov in predsednikov sodišč.

Tudi število zadev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, ki se dotikajo Slovenije, se po besedah predsednika vrhovnega sodišča zmanjšuje. Lani je bilo pred omenjenim sodiščem pet takih zadev, pri čemer se nobena ni nanašala na sojenje v razumnem roku, je dejal in dodal: "Vsi ti podatki izkazujejo, da se lahko ponosno pogledamo v ogledalo."

43 sodnikov na 100.000 prebivalcev

V Sloveniji je na sodiščih zaposlenih 891 sodnikov ali 43 sodnikov na 100.000 prebivalcev. To je po besedah Florjančiča nad tistim, kar sta si kot strateško usmeritev zadala sodstvo in država, to je 42 sodnikov na 100.000 prebivalcev. A je opozoril, da se število sodnikov ne bo moglo več zmanjševati, saj so sodišča dobila nove pristojnosti, med drugim s sprejetjem družinskega zakonika. Glede zadnjega je sicer dejal, da nima podatkov, ki bi kazali na nepremostljive težave, naj bi pa stanje skupaj z ministrstvom za pravosodje podrobneje pregledali junija.

Kot eno izmed večjih težav sodstva je Florjančič omenil prostorsko težavo ljubljanskih sodišč vseh vrst in stopenj, kjer je že pred časom opozoril, da sedem ljubljanskih sodišč deluje na kar 18 lokacijah. Kot je povedal danes, je to z vidika delovnih pogojev in organizacije delovnega procesa nesprejemljivo, nepošteno je tudi do samih strank postopkov, hkrati pa tudi ni poceni.

Ljubljanska sodišča namreč po njegovih podatkih samo za najemnine letno porabijo pol milijona evrov, vsa slovenska sodišča pa 3,9 milijona.

Posebni zakon za prostorske težave

Zato na vrhovnem sodišču za reševanje težave predlagajo sprejem posebnega zakona o rešitvi prostorskih težav sodišč v Ljubljani. "Zakonska rešitev je edina, ki bo zavezovala izvršilno oblast, da bo v prihodnjih letih ustrezno načrtovala tako finančna sredstva kot projekte za razrešitev teh težav in da ne bomo imeli za Bežigradom zgolj kupljene prazne gradbene jame, namenjene novi sodni stavbi v Ljubljani," je dejal Florjančič na novinarski konferenci. Predlagal je tudi, da podatkov pri vlogah za brezplačno pravno pomoč ne bi več zbirala sodišča, saj za to porabijo preveč časa, ampak centri za socialno delo, ki že imajo zbrane vse relevantne podatke.

Glede preostalih zakonskih sprememb je ministrstvo za pravosodje po vednosti Florjančiča že sprejelo predlog, da se gre v spremembo sodniške zakonodaje na način, da se na prvi stopnji uvede enovit sodnik, ki bo "zagotavljal učinkovito delo na ravni temeljne celice slovenskega sodstva, kar naj postane sodno okrožje".

Florjančič je še opozoril, da se v javnosti že dalj časa pojavljajo nekatere "neutemeljene ali pa vsaj delno neutemeljene kritike" na delo sodstva. Ob današnji predaji letnega poročila predsedniku državnega zbora (DZ) Dejanu Židanu in pravosodni ministrici Andreji Katič je zato dal pobudo, da se pripravi javna razprava na temo krepitve načela pravne države ter ob tem opravi tudi razmislek o vlogi vseh treh vej oblasti in odnosih med njimi. Židan je po današnji predaji poročila dejal, da pobudo z veseljem sprejema.