Že v četrtkovi razpravi so podporo spremembi poleg predlagatelja napovedale tudi opozicijske stranke NSi, ZL in ZaAB, ki so bile prepričane, da je novela potrebna zaradi podaljšanja pedagoškega procesa tudi v večerne ure in zahtevane večje navzočnosti na predavanjih. Nekateri študentje tako po njihovem mnenju ne morejo imeti subvencionirane študentske prehrane.

Koalicijski poslanci pa se z navedenimi argumenti niso strinjali, prepričani so, da lahko študentje v dnevu najdejo čas za obrok. Predlog SDS-a so označili tudi za populističen, saj so spomnili, da so prav predlagatelji spremembe tudi avtorji zdaj veljavne ureditve. Uporabo bonov leta 2012 so namreč omejili s ciljem zagotoviti vzdržne javne finance in zmanjšati proračunske izdatke ter takrat preslišali argumente, ki jih zdaj sami navajajo v korist podaljšanju.

Tomaž Lisec (SDS) je sicer v imenu predlagatelja sprememb zatrdil, da predlog ne bi imel posledic za proračun. A v vladi se s tem ne strinjajo - kot je opozorila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, bi namreč sprememba po izračunih Študentske organizacije Slovenije prinesla posledice v znesku 1,2 milijona evrov.

Predlog je danes podprlo 26 poslancev, proti jih je bilo 46. S tem se končuje zakonodajna pot predloga SDS-a v DZ-ju.

Konec aprilske redne seje DZ-ja
Poslanci DZ-ja letošnjo aprilsko sejo sicer končujejo z odredbo o parlamentarni preiskavi o bankah in z odločanjem o soglasju k imenovanju Sama Fakina za direktorja zdravstvene blagajne.

Pobudo za parlamentarno preiskavo so dali poslanci največje opozicijske stranke SDS-a, podpise pod zahtevo pa so prispevali tudi poslanci NSi-ja in poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli.

Podporo novi komisiji so dale vse parlamentarne stranke. Nekaj začudenja je med poslanci povzročilo obdobje, ki ga pod drobnogled želijo postaviti pobudniki, saj želijo raziskati dogajanja od leta 1997 do danes, torej od takrat, ko je bila sklenjena prva sanacija bančnega sistema.

Parlamentarna preiskava se bo osredotočila na oceno dejanskega stanja in na ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v postopku sanacije bank zaradi suma, da so sodelovali pri nadzoru bančnega sistema in pri vplivanju na odločitve v povezavi z odobritvijo odpisanih posojil, unovčenih garancij, posojilne politike in prenosa slabih terjatev na slabo banko.

Parlamentarna preiskovalna komisija bo s tem nadaljevala delo preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki jo je v prejšnjem mandatu vodil Marko Pogačnik (SDS). Zaslišala je številne vodilne v bančnem sistemu, a dela zaradi predčasnih volitev ni končala.

Nova preiskovalna komisija se bo ukvarjala z nepravilnostmi v bančnem sistemu pred krizo, z odgovornostjo regulatorja, z ustreznostjo ukrepov, z zakonitostjo delovanja bank, s tem, kdo so bile odgovorne osebe pri podeljevanju spornih posojil, pod kakšnimi pogoji so bili ti dani, z vplivom funkcionarjev in povezanih oseb ter z razlogi in postopki za likvidacijo dveh bank.

Je pa DZ danes odločil tudi, da predlog novele zakona o bančništvu, ki so ga znova pripravili poslanci SDS-a in ki se nanaša na dostopnost zaupnih bančnih podatkov, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Fakina podprl le en poslanec
Poslanci DZ-ja bodo tudi odločali o soglasju k imenovanju Sama Fakina za generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), vendar ga niso podprli. Proti soglasju je glasovalo 56 poslancev, Fakina je podprl le eden.

Ker Fakin v DZ-ju ni dobil podpore, bo moral ZZZS ponoviti postopek javnega razpisa. Doslej se je v DZ-ju že dvakrat zgodilo, da predlagani kandidat za prvega moža ZZZS-ja ni dobil zadostne podpore. Obakrat je bil to Franc Košir, prvič leta 1993 in nato leta 2002.

Postopek imenovanja generalnega direktorja ZZZS-ja poteka tako, da najprej o prijavljenih kandidatih odloča upravni odbor ZZZS-ja, ki izbere kandidata in ga predlaga v imenovanje skupščini ZZZS-ja. Če skupščina kandidata podpre, predlog roma v DZ, kjer poslanci glasujejo o soglasju k imenovanju.