Parlamentarne počitnice, ko ni rednih zasedanj DZ-ja in delovnih teles, po poslovniku DZ-ja potekajo od vključno 16. julija do 31. avgusta. V poslopju parlamenta bodo v tem času potekala slikopleskarska dela v vrednosti 80.000 evrov, prenovili bodo tudi razsvetljavo in pode v posameznih prostorih, za kar bo DZ skupno odštel 72.000 evrov, so navedli v DZ-ju. V načrtu so tudi nekatera manjša popravila, denimo popravilo stolov v veliki dvorani DZ-ja na Šubičevi ter v mali in veliki dvorani na Tomšičevi.

S 16. julijem poslanci načelno odidejo na počitnice, čeprav so v tem času lahko sklicane izredne seje. Še pred odhodom na poletni oddih so se poslanci v ponedeljek sestali še na izredni seji, na kateri so med drugim potrdili zakon o dolgotrajni oskrbi. Če ne bo sklicanih drugih sej, pa bodo v poslanske klopi znova sedli jeseni.

Na političnem parketu je v zadnjih dneh odmeval odstop ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki je odstopno izjavo, ki mu jo je zaradi različnih pogledov na delovanje javnega zdravstva v podpis ponudil kar premier Robert Golob, podpisal na začetku meseca. Vodenje zdravstvenega resorja je prejšnji teden začasno prevzel premier Golob, vlada pa je na njegov predlog imenovala tudi novo ekipo državnih sekretarjev, in sicer Valentino Prevolnik Rupel, Marjana Pintarja in Azro Herceg.

Tik pred odhodom Bešiča Loredana je DZ prižgal zeleno luč preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki za zdaj ostaja tudi edini zakonski predlog v okviru zdravstvene reforme, ki mu je uspelo čez parlamentarno sito.

Zdravstvena reforma prva na listi prioritet

Zdravstvena reforma sicer po zagotovilih premierja tudi po odstopu ministra za zdravje ostaja prva na lestvici vladnih prioritet. Tudi v poslanskih skupinah so si enotni, da bo to ključen izziv, ki jeseni čaka tako vlado kot parlament. Na terminski program dela DZ-ja v septembru je tako že uvrščen predlog zakona o digitalizaciji zdravstva, obravnavo katerega je ob več kritikah že v času javne obravnave in pomislekih zakonodajno-pravne službe koalicija zamaknila na jesen. Prav tako je pričakovati, da bo jeseni v DZ romalo ime za novega zdravstvenega ministra.

V opozicijskih SDS-u in NSi-ju sicer poudarjajo, da bo v tradicionalno vroči politični jeseni vse odvisno od potez, ki se jih bo na političnem parketu odločila potegniti vlada. Ob tem so sicer skeptični predvsem do premikov v zdravstveni reformi, za katero ocenjujejo, da ne obstaja več in so od nje ostale zgolj časovnice.

Bolj ostro držo v razmerju do največje vladne stranke napovedujejo tudi koalicijski partnerji, ki opozarjajo, da so kdaj premalo slišani. V SD-ju so pretekli teden poudarili, da v dobrem letu mandata vladi v zdravstvu ni uspelo narediti minimalnih pričakovanih premikov.

Napovedujejo, da bodo, če bodo zaznali, da katera od reform ne gre v pravo smer, to poskusili zaustaviti. Da je mogoče oceniti, da so v zadnjem letu izgubili nekaj mesecev, menijo tudi v Levici, kjer sicer jeseni pričakujejo tudi pogovore o progresivnem zdravstvenem prispevku.

Koalicijski partnerici sta si tako enotni, da bodo morali jeseni, če želijo uresničiti ambiciozne obljube, bolj zavihati rokave. V Svobodi pa zatrjujejo, da pri reformah ne bodo popuščali in poudarjajo, da bo ob vseh izzivih enako kot doslej ključna enotnost koalicije.

Glede na smele napovedi o izvedbi številnih projektov, ki jih obljublja vlada, in ob dejstvu, da z naslednjim letom v veljavo znova stopa tudi fiskalno pravilo, bo najbrž zahtevno tudi potrjevanje proračunskih dokumentov.

V parlamentarnih strankah se sicer strinjajo, da je stabilizacija javnih financ nujna, finančni minister Klemen Boštjančič pa je po potrditvi proračunskega razreza za prihodnji dve leti opozoril, da financiranje vseh želja ne bi bilo dolgoročno javnofinančno vzdržno, prav tako ne v dobrobit države in državljanov.