Zahtevo za razpis referenduma je teden dni po ratifikaciji arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško podpisalo 86 poslancev iz vseh parlamentarnih strank, državni zbor pa bo o njej odločal na izredni seji, ki se bo začela v ponedeljek, 3. maja. Referendum bo tako razpisan, če bo zanj glasovala večina navzočih poslancev, volivci pa se bodo na volišča odpravili 6. junija.

Datum je namenoma postavljen pred začetek svetovnega prvenstva v nogometu, saj bi bila legitimnost referenduma lahko vprašljiva, če bi bila volilna udeležba nižja od 30 odstotkov. Če bi referendum potekal teden dni pozneje, torej med nogometno vročico, bi tudi predsednika parlamenta Pavla Gantarja po njegovih besedah morali spomniti nanj.

Gantar: Opozicija pričakuje potrditev sporazuma
"V državnem zboru vsaj v novejši zgodovini še nikoli poslanke in poslanci nismo bili tako enotni o tem, da smo si zelo, zelo neenotni v zvezi s tem, kaj arbitražni sporazum prinaša," je povedal Gantar.

Po njegovih besedah referenduma ne bodo razpisali zato, ker bi se vladajoča koalicija želela izogniti odgovornosti za sprejeto odločitev o ratifikaciji sporazuma, ampak zato, ker bi nasprotniki sporazuma v vsakem primeru zbrali potrebnih 30 poslanskih podpisov, s tem pa bi koalicijo spravili v podrejen položaj. Sicer pa se vsi, "ki smo se podpisali pod zahtevo, nimamo česa bati pred referendumsko sodbo", je dodal.

Prepričan je še, da tudi opozicija potihem pričakuje potrditev sporazuma na referendumu, čeprav mu nasprotuje. Ker bi zavrnitev sporazuma omajala mednarodni ugled države in tudi vlade, Gantar upa, da bodo volivci sporazum na referendumu potrdili.

Čeprav se zaveda, da se najbrž ne bo mogoče izogniti temu, da bo referendum tudi odločanje o vladi, pa meni, da to ne bo bistveno vplivalo na njegov izid, ker se bo odločalo o politiki na splošno, torej tudi o nasprotnikih arbitražnega sporazuma.

Za referendum vse parlamentarne stranke
Predsedniki vseh parlamentarnih strank so se namreč pred mesecem na posvetu, ki ga je sklical premier Borut Pahor, dogovorili, da po ratifikaciji sporazuma v parlamentu, ki jo je sicer opozicija obstruirala, za mnenje povprašajo še državljane. Dogovor so v preteklih dneh tudi izpolnili in se družno podpisali pod zahtevo za razpis referenduma.

V obrazložitvi zahteve so poslanci navedli, da ocenjujejo, "da gre za tako pomembno vprašanje, da bi o uveljavitvi Zakona o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške morali presojati tudi volivke in volivci Republike Slovenije".

Čaka nas predreferendumska kampanja
Zdaj bo najprej potekala predreferendumska kampanja, ki se bo začela 5. maja. Kakšno stališče do samega arbitražnega sporazuma in takega določanja meje s Hrvaško na kopnem ter na morju imajo posamezne parlamentarne stranke, je bilo razvidno že na seji DZ-ja o ratifikaciji.

Opozicija o sporazumu ni glasovala
Sporazum je podprla le koalicija z glasovi svojih 48 poslancev, medtem ko so poslanci opozicijskih SDS-a, SLS-a in SNS-a razpravo obstruirali, ker so po njihovih besedah imeli premalo časa za razpravo. Koalicijski poslanci so bili mnenja, da so se poslanci opozicije tako odločili zato, ker niso želeli glasovati "proti tako dobremu sporazumu".

Vladne stranke so namreč prepričane, da sporazum pomeni korak k dokončni rešitvi spora o meji med državama in da je v skladu s slovenskimi nacionalnimi interesi. Opozicijske pa trdijo, da je sporazum škodljiv za Slovenijo in da ji bo odvzel stik z odprtim morjem.

Oglasili so se tudi iz Zavoda 25. junij, kjer pravijo, da bi pričakovali "zavezo najvplivnejših podpornikov arbitražnega sporazuma, da se bodo, če Slovenja zaradi tega arbitražnega sporazuma izgubi dele svojega ozemlja, morja in teritorialni dostop do odprtega morja, kar bi pomenilo tudi postopen propad Luke Koper, za vedno umaknili iz slovenske politike".

SLS prepričan, da bo sporazum zavrnjen
Posebej se je z izjavo za javnost oglasil tudi opozicijski SLS, ki meni, da bodo enostranska dejanja vladne koalicije pri pripravi in sprejemanju arbitražnega sporazuma vodila k njegovi zavrnitvi. SLS pozdravlja enotnost poslancev pri odločitvi za referendum, a obžaluje, da je priprava sporazuma ostala v domeni le koalicijskih strank, ki niso želeli prisluhniti ne opoziciji ne mnenju uglednih pravnih strokovnjakov.

Sporazum podpisan novembra
O vsebini sporazuma in načinu določanja meje med državama sta se več mesecev pogajali slovenska in hrvaška stran. Sporazum sta nato 4. novembra 2009 ob navzočnosti švedskega premierja, ki je takrat predsedoval Svetu Evropske unije, podpisala slovenski predsednik vlade Pahor in hrvaška predsednica vlade Jadranka Kosor.