Državni svet je decembra 2023 ustavno sodišče pozval, naj oceni ustavnost več členov novele zakona o zaščiti živali, in sicer 36. b, c in č člen, ki se nanašajo na kvalificirane prijavitelje domnevnega mučenja živali, ter tretjo alinejo 43. člena, ki govori o inšpekcijskih ukrepih v primeru začasnega ali trajnega odvzema živali in o razdelitvi morebitnega ostanka kupnine za odvzete živali.

Ustavno sodišče izvajanja novele zakona o zaščiti živali na pobudo državnega sveta ni zadržalo, zdaj pa je dokončno odločilo v tej zadevi.

Državni svetniki so bili s svojo zahtevo le delno uspešni, saj so ustavni sodniki razveljavili zgolj 6. in 7. odstavek 36. b člena zakona. Gre za zakonsko podlago, po kateri bi lahko kvalificirani prijavitelji nepravilnega ravnanja z živalmi, če se ne bi strinjali z ugotovitvami veterinarske inšpekcije, zahtevali, da o njih znova presodi posebna tričlanska komisija, v kateri so veterinarski inšpektor, predstavnik Centra za dobrobit živali in predstavnik, ki ga v komisijo imenuje minister za pravosodje, pritožba zoper odločitev komisije pa ne bi bila mogoča, je poročal Dnevnik.

Ustavni sodniki so 6. in 7. odstavek 36. b člena razveljavili, ker zakon, kot so pojasnili, ne navaja, kaj konkretno pomeni nestrinjanje, ne določa roka, v katerem lahko prijavitelj vloži zahtevo za ponovno presojo, ne določa, ali drugačna odločitev komisije ustavi inšpekcijski postopek ali ne, obenem pa niti ni mogoča pritožba na odločitev komisije.

"Če bi razveljavljena ureditev ostala v veljavi, bi res omogočila, da bi prijavitelji dobili poseben status v odnosu do inšpekcijskih organov (veterinarjev). Imeli bi namreč možnost, da podvomijo o odločitvi uradnega organa in da zahtevajo ponovno presojo ugotovitev inšpekcijskega organa," je soglasno odločitev ustavnega sodišča po navedbah Dnevnika pisno utemeljila sodnica Katja Šugman Stubbs.

Državni svet je pozval tudi k oceni ustavnosti vzpostavitve kvalificiranega prijavitelja nepravilnega ravnanja z živalmi, ki je lahko v skladu s 36. b, c in č členom novele zakona polnoletna oseba z najmanj srednješolsko izobrazbo, ki mora biti vsaj tri leta aktiven član nevladne organizacije. Poleg tega mora delovati v javnem interesu na področju zaščite živali in imeti opravljeno vsaj 40-urno usposabljanje (s področja biologije, fiziologije, vedenja in zdravstvenega varstva živali ter predpisov, ki urejajo zaščito živali, postopke inšpekcijskega nadzora in prekrškovne postopke) in izpit za prijavitelja.

V sodelovanju z veterinarskim inšpektorjem lahko prijavitelj z javnega mesta fotografira nepravilnosti ali kršitve, skrbnika živali pozove k pravilnemu ravnanju in v primeru neodzivnosti poda prijavo inšpekciji. V primeru suma mučenja živali, ko je ogroženo življenje živali, prijavitelj o tem obvesti inšpektorja, ta pa ga v 48 urah oziroma drugi delovni dan po poteku roka seznani z ugotovitvami.

Takšna zakonska ureditev ni neskladna z ustavo, je presodilo šest od devetih ustavnih sodnikov. Ti so večinsko ocenili, da v tem primeru ne gre za vzporedni mehanizem nadzora in tudi ne za podelitev javnih pooblastil nevladnim organizacijam, ampak le za pomoč pri zbiranju informacij.

"Odločba je prežeta z izhodiščem, da so živali čuteča bitja in da je treba skrbeti za njihovo dobrobit," je svoj glas za pisno utemeljil ustavni sodnik Rajko Knez, poroča Dnevnik.

Dopusten poseg v lastninsko pravico

Najbolj pa je ustavne sodnike razdelilo odločanje o delitvi morebitnega preostanka kupnine po poplačilu stroškov postopka. Prej je ostanek dobil nekdanji skrbnik, po novem pripada zavetišču oziroma prehodnemu hlevu za rejne živali, pri čemer je državni svet menil, da gre za kršitev 33. člena ustave, ki se nanaša na pravico do zasebne lastnine.

Ustavno sodišče je v povezavi s tem opravilo strogi test sorazmernosti in s petimi glasovi proti štirim ocenilo, da je v teh primerih poseg v lastninsko pravico dopusten, saj inšpektor žival odvzame le v najhujših primerih mučenja in s tem prepreči njihovo nadaljnje trpljenje. "Ukrep trajnega odvzema je z vidika preprečevanja mučenja živali pri skrbniku primeren in nujen za dosego cilja zaščite živali," po navedbah Dnevnika piše v odločbi ustavnega sodišča. To je dodalo še, da je za trajni odvzem odgovoren izključno skrbnik živali, kar dodatno zmanjšuje težo posega v njegovo lastninsko pravico.