Vladni predlog predvideva, denimo, sofinanciranje pridobivanja nacionalne poklicne kvalifikacije za poklice, ki jih potrebujejo. Poleg tega določa sofinanciranje stroškov za pridobitev ustrezne izobrazbe zaposlenih. Zagotavljali pa bodo tudi sredstva za kadrovske štipendije pri izvajalcih, ki izvajajo socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva, vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, je povedal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

Prav tako predlog predvideva vključevanje prostovoljcev in integracijski program ob zaposlitvi osebja iz držav zunaj EU-ja. Tistim, ki niso slovenski državljani, a so zainteresirani za delo pri izvajalcih, pa bo svetoval zavod za zaposlovanje.

Zaposlene bodo razbremenili s posodobitvijo in optimizacijo delovnih procesov. Izvajalcem pa bodo omogočili podporo pri vzpostavitvi podlag za enoten model pri spremljanju kakovosti in varnosti obravnave, pri čemer bo vključeno, denimo, sistematično uvajanje novozaposlenih.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v Svobodi pozdravili prizadevanja resornega ministrstva na obravnavanem področju, še posebej pa vključevanje prostovoljcev, ki ga predvideva predlog. Ti sicer že zdaj sodelujejo v dolgotrajni oskrbi, so spomnili. Dolgotrajna oskrba mora biti po njihovem prepričanju dostopna vsakemu, ki jo potrebuje.

Starejših bo v prihodnje zaradi staranja prebivalstva vse več in zato bodo večje tudi potrebe po zmogljivostih v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi, hkrati pa se bodo številni zaposleni upokojili. Glede na to je ukrepanje nujno, so prepričani v SD-ju. Če se bodo predlogi izkazali za učinkovite, pa bodo lahko postali sistemski, so dodali v Levici.

Tako kot v koaliciji bodo predlog podprli v NSi-ju, čeprav po njihovem mnenju predlagane rešitve ne bodo zadostovale za izboljšanje stanja. Kot ključno vidijo ureditev plač, pri čemer pa po njihovem mnenju ni videti, da se bodo pogajanja o plačah v javnem sektorju kmalu končala.

V SDS-u medtem niso zadovoljni s predlaganimi rešitvami. Kljub temu menijo, da je bolje to kot nič, tako da jim ne bodo nasprotovali. Stanje se po njihovem mnenju ne bo pomembno izboljšalo, ukrepi pa so prepozni. Hkrati pogrešajo ureditev plač in kadrovskih normativov. Ob tem bi bilo treba vsa delovna mesta v dolgotrajni oskrbi bolje ovrednotiti. Ker predlog predvideva le nekaj manj kot deset milijonov evrov, ne pričakujejo večjega premika na bolje.

Nobena plača ne bo več nižja od minimalne plače

V razpravi je poslanka Svobode Sara Žibrat izrazila zadovoljstvo s predlaganim ukrepom, po katerem bo vključevanje prostovoljcev sofinancirano. Prostovoljci namreč opravijo veliko dodatnega dela. Ima pa pomisleke pri predlaganih individualnih treningih osebnih veščin za vodstveni kader. Po njenem mnenju bi bilo bolj smiselno ta sredstva preusmeriti v druge ukrepe in denimo zvišati sredstva za prostovoljce in za kadrovske štipendije.

Anton Šturbej (SDS) je ugotavljal, da ima pomožno osebje v domovih za starejše najnižje plače, zato bodo tudi pokojnine temu primerno nizke. Glede na to se bo treba po njegovem mnenju nujno ukvarjati s problemom plač in zagotoviti primerno napredovanje po plačni lestvici tudi najnižje plačanim. Hkrati bi bilo treba v sistem vložiti več finančnih sredstev, da bi lahko uspešno reševali ne samo kadrovskih problemov, ampak pokrili tudi stroške za tehnične rešitve na področju robotizacije.

Vlada je v izhodiščih za plačna pogajanja in prenovo sistema plač v javnem sektorju zagotovila, da nobena plača ne bo več nižja od minimalne plače, je opomnil državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič. Ob očitku, da je predvideni znesek po danes obravnavanem zakonskem predlogu nizek, pa je pojasnil, da bo vlada iz proračuna ministrstva letos za sofinanciranje plač po zakonu o dolgotrajni oskrbi namenila 18 milijonov evrov, prihodnje leto pa dodatnih 16,5 milijona evrov. Poleg tega gre letos iz proračuna ministrstva še 2,8 milijona evrov za nadaljevanje posebnega vladnega projekta za sofinanciranje plač v plačni skupini J.

Glasovanje o primernosti predloga za nadaljnjo obravnavo bo v sredo v okviru glasovanj.

Koalicija proti NSi-jevim spremembam KZ-ja

Poslanci so opravili prvo obravnavo NSi-jevega predloga sprememb kazenskega zakonika. Stranka predlaga, da zastaralni rok za pregon kaznivih dejanj po začetku glavne obravnave na sodišču ne bi več tekel. Hkrati predlagajo, da se v primeru kazenskega pregona ukine zastaralni rok za novo sojenje po razveljavljeni pravnomočni obsodbi. Spremembe podpirajo v opoziciji, nasprotujejo pa jim v koaliciji.

Vlada predlogu nasprotuje. Kot je med drugim dejala ministrica za pravosodje Andreja Katič, predlog ne upošteva različnih sistemov zastaranja kazenskega pregona in je glede vprašanja zastaranja kazenskega pregona in roka za novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne sodbe nejasen. Ob tem je napovedala širše spremembe kazenskega zakonika, v katerih bodo na ministrstvu naslovili tudi področje zastaranja, ki da je potrebno sprememb.

Poslanci bodo o predlogu zakona o spremembah kazenskega zakonika glasovali v sredo.