Predsednik odbora za finance Andrej Šircelj (SDS) je pojasnil, da so na odboru zakon obravnavali in razen k enemu členu zakona sprejeli usklajene amandmaje. Poudaril je, da niti politika niti socialni partnerji zakonu ne nasprotujejo in je primeren za obravnavo v DZ-ju.

Alenka Bratušek (Pozitivna Slovenija) je poudarila, da v stranki, ki ji pripada, zakon podpirajo, saj so sami predlagali vladi, da ga pošlje v parlamentarno obravnavo po nujnem postopku.
Po njenih besedah je sprejetje zakona na odboru za finance pokazalo, da slovenska politika in socialni partnerji lahko sodelujejo, kar je dober znak ljudem, da znova dobijo zaupanje v Slovenijo in slovensko politiko. Z zakonom pa prihodnja vlada dobi potreben čas, da pripravi in sprejme potrebne strukturne reforme.

Slovenija bo s sprejetjem zakona dala signal tudi mednarodnim finančnim trgom
V imenu SDS-a je Andrej Vizjak zatrdil, da bodo intervencijski zakon podprli, saj je namenjen varčevanju in je usklajen s socialnimi partnerji. Izrazil pa je pomisleke glede pokojnin, saj menijo, da bi lahko bil sistem na področju pokojnin pravičnejši. Po Vizjakovih besedah bodo najrevnejši živeli najtežje, saj jim je vsak evro pomemben. Poudaril je, da upa, da bo področje pokojnin čim prej urejal pravičnejši sistem.

Zakon bodo podprli tudi v SD-ju, saj po besedah Janka Vebra ta ne bo znižal ne pravic upravičencem in ne socialne ravni. Poudaril je še, da bi sprejetje zakona pomenilo jasen signal, da Slovenija obvladuje javne finance, z njim pa bi pridobili tudi čas za pripravo novih ukrepov.

Kristina Valenčič (DLGV) je poudarila, da se zavedajo, da s sprejetjem ne bodo odpravili vzrokov, ki so pripeljali do stanja, v katerem smo, je pa zakon nujen, da dobijo potreben signal tudi mednarodni finančni trgi.

DeSUS: Zakon je slab, vendar ga bomo podprli
"Intervencijski zakon je slab zakon, saj zajema tiste kategorije ljudi, ki so najbolj ogroženi, to so upokojenci," je opozoril Karl Erjavec (DeSUS) in dodal, da krize ne moremo reševati na "hrbtih tistih, ki so najbolj revni". Prepričan je, da ni res, da s sprejetjem zakona ne bo zniževanja plač. Kljub temu bodo zakon iz državotvornih razlogov podprli.

Radovan Žerjav iz SLS-a je dejal, da se v stranki zavedajo, da je zakon šele začetek težkega dela in "začetek poti, po kateri se bomo morali povzpeti", da bodo javne finance stabilne. Izrazil je zadovoljstvo nad konsenzom in še dodal, da bi s sprejetjem zakona zajezili grožnjo, da bi se bonitetna ocena Sloveniji še znižala. Glede prihranka pa meni, da bo ta bistveno večji, kot ga napovedujejo.

"Slovenci znamo potrpeti"
Jožef Horvat (NSi) je zatrdil, da "smo Slovenci vedno znali potrpeti," ko je bilo nujno potrebno za dobro vseh. Pojasnil je, da bo Nova Slovenija zakon podprla, čeprav po njihovem mnenju ne gre za pravi varčevalni ukrep.
Sam vidi največjo težavo slovenskega finančnega stanja predvsem v tem, da Slovenija premalo ustvari glede na odhodke, zato bi bilo po njegovem mnenju smiselno sprejeti ukrepe, ki bodo spodbujali slovensko produktivnost. Prihodnjo vlado je pozval, naj budno spremlja, kako bo zakon, ki ga danes sprejemajo, prizadel socialno najšibkejše, ki bodo zaradi zakona bolj prizadeti.
Roberto Battelli je v imenu poslancev manjšin povedal, da bosta predlagani zakon podprla. Meni, da gre tudi za prvi nujen korak k sanaciji javnih financ in k njihovi vzdržanosti, kar pa bo po njegovih besedah mogoče doseči samo skozi reforme, ki bodo temeljile na transparentnosti njihovega namena in kredibilnost njihovega učinka.
Zakon je v DZ vložila vlada
Poslanci morajo takoj po sredini ustanovni seji zavihati rokave. Večina poslanskih skupin in socialnih partnerjev je namreč v četrtek uskladila intervencijski zakon. Ta predvideva, da bodo transferji posameznikom in gospodinjstvom, pokojnine ter plače javnih uslužbencev in funkcionarjev v prvem polletju leta 2012 ostali zamrznjeni. Izjema so nadomestila za čas brezposelnosti. Plače funkcionarjev bodo ostale znižane za štiri odstotke osnovne plače.

Zakon je v DZ vložila vlada, ki opravlja tekoče posle, novi parlamentarni odbor za finance pa ga je v četrtek dopolnil.

Z zakonom bi privarčevali do 300 milijonov evrov
Slovenija je kot članica Evropske unije letos spomladi sprejela zaveze glede konsolidacije javnih financ do leta 2012. Program stabilnosti predvideva, da slovenski javnofinančni primanjkljaj v letu 2012 ne bo presegal 3,9 odstotka bruto domačega proizvoda.

Če bi to želeli doseči, pa je treba zagotoviti varčevanje oz. zmanjševanje odhodkov iz proračuna v obsegu 500 do 600 milijonov evrov. Vraničarjeva pa je na seji poudarila, da bi učinek zakona znašal med 260 in 300 milijoni evrov.