Na mizah državnega zbora so spremembe zakona o davčnem postopku, ki predvidevajo, da se razlika med prijavljenim dohodkom in dejanskimi dohodki, ki jih zavezanec ne zna pojasniti, obdavči s 70 odstotki.

To sicer ne bi bilo novo pooblastilo davčnim inšpektorjem, saj ima že obstoječa davčna zakonodaja institut ocene davčne osnove, sproti pa se dopolnjuje način izvedbe. Do zdaj je veljalo, da se osnova za premoženje oz. dohodke, ki jih posameznik ne zna pojasniti, obdavči skladno z veljavnimi stopnjami, kot sicer veljajo za vse uradno prijavljene dohodke.

Na finančnem ministrstvu menijo, da ni sprejemljivo, da se davčni zavezanec, ki ni izpolnil davčnih obveznosti skladno z zakonom, obravnava enako kot tisti, ki spoštuje pravni red. Po novem predlogu bi se, kot omenjeno, ta osnova obdavčila s 70 odstotki.

Prikimavanje tudi iz opozicijskih vrst
V razpravi so predstavniki poslanskih skupin pritrjevali predlaganim spremembam in dodajali še svoje predloge. "V Sloveniji je cela vrsta fizičnih oseb, ki so očitno na nek čuden način prišle do premoženja," je opozoril Franc Bogovič iz SLS-a, Andrej Šircelj (SDS) pa je dejal: "Zaostruje se obdavčitev neprijavljenega premoženja, kar pozdravljamo."

Štiri leta, 180 nadzorov, 25 milijonov
Davčna uprava je sicer v štirih letih nesorazmerje med uradno napovedanimi dohodki na eni strani ter premoženjem, porabo in transakcijami na drugi strani preverjala v 180 nadzorih in ugotovila za dobrih 25 milijonov dodatnih obveznosti. V letošnjih prvih osmih mesecih so opravili že 29 nadzorov in obračunali za 7,4 milijona dodatne davčne obveznosti. O tem, koliko obračunanega dodatnega davka je bilo dejansko tudi plačanega oziroma poravnanega, pa na davčni upravi nimajo evidence, je za Radio Slovenija poročala Zdenka Bakalar.

"Če nekdo ne zna povedati, od kod je dobil, hkrati pa zna to zelo dobro porabiti, bo država vzela, kar je njenega," je ob predstavitvi predloga sprememb zakona dejala predsednica vlade Alenka Bratušek. Hkrati je dodala, da ta obdavčitev nikogar ne odvezuje kazenske odgovornosti, saj ti postopki tečejo posebej.

Preiskave za 10 let nazaj
Po predlogu sprememb zakona bi davčni inšpektorji premoženje nepojasnjenega izvora lahko preiskovali za deset let nazaj - po zdaj veljavnih pravilih lahko namreč pregledujejo za pet let nazaj.

Spremembe naj bi začele veljati 1. 1.
Splošno razpravo o noveli zakona, ki naj bi bila uveljavljena s 1. januarjem 2014, so zahtevali poslanci SDS-a. Z novelo se sicer spreminjajo tudi določbe, ki urejajo davčni nadzor, s širitvijo kroga oseb, porokov za plačilo davčnega dolga, na ožje družinske člane pa se bo povečala učinkovitost izvršbe. Predlaga se tudi nov institut - zadržanje zastaranja. Ali je predlog novele zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bo DZ odločal v četrtek.