Poslanci DZ-ja so v nadaljevanju februarske seje med drugim razpravljali o predlogu zakona o sanaciji posledic onesnaženja na območju Celjske kotline in uresničevanju pravic narodnih skupnosti nekdanjega SFRJ-ja.

DZ je v nadaljevanju februarske seje obravnaval predlog zakona o nujni sanaciji posledic čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline. Poslanske skupine so neenotne v podpori predlagane zakonske rešitve. Zakon je v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisano Janjo Sluga (SMC), ki je v uvodu pojasnila, da predlog zakona vzpostavlja soodgovornost države, lokalnih skupnosti in glavnega onesnaževalca, da pripravijo, izvajajo in sofinancirajo program ukrepov za sanacijo Celja.

Podrobneje so opisani splošni in specifični ukrepi za sanacijo, poudarek je na onesnaženi zemlji na otroških igriščih in spremljanju zdravstvenega stanja otrok. Sluga je tudi spomnila, da letos mineva pet let, odkar so izpolnjeni pogoji za sprejetje aktov za sanacijo Celjske kotline. Že avgusta 2013 je bil spisan odlok, ki je bil sicer oktobra istega leta spremenjen in ki je med drugim po vsebini služil kot podlaga za ta predlog zakona. A noben odlok ni dobil podpisa od pristojnega ministra.

Vlada se zaveda problematike, ampak …
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je medtem pojasnila, da se vlada zaveda problematike sanacije degradiranega okolja, a je treba k reševanju te problematike na območju celotne Slovenije, torej tudi na območju Celjske kotline, pristopiti sistematično z jasnimi končnimi cilji, metodologijami in postopki. Vlada nasprotuje sprejetju predlaganega zakona za posamični primer, saj tak pristop ruši veljavno sistemsko ureditev na področju sanacije degradiranega okolja.

Dodala je, da je ministrstvo v osnutku prenovljenega zakona o varstvu okolja, ki je že bil v javni obravnavi, vključilo tudi posebno poglavje o sanaciji v preteklosti onesnaženih območij. Novi zakon bo sistemsko podrobneje uredil ta vprašanja, zlasti odgovornost za onesnaženje, postopek določitve onesnaženega območja, prioritetni vrstni red sanacije in njeno izvedbo ter sistemske finančne vire.

Neenotne poslanske skupine
Poslanske skupine so neenotne v podpori predlaganemu zakonu, v razpravi je bilo slišati tudi kritike, da gre za še en predlog zakona, ki je bil v parlamentarno proceduro vložen nekaj mesecev pred volitvami. Matjaž Nemec (SD) je dejal, da namenu in cilju predloga zakona težko nasprotujejo, a razumejo tudi pomisleke vlade glede sistematičnega pristopa. Predlog bodo podprli poslanci SMC-ja in tudi poslanci Levice.

Tudi v NSi-ju bodo predlog zakona po besedah Ive Dimic podprli, saj je v ustavi zapisano, da ima vsak pravico do zdravega življenjskega okolja. Poslanska skupina SDS-a bo položaj proučila in se nato odločila o (ne)podpori zakonu. V poslanski skupini DeSUS-a pa ne bodo podprli predloga zakona, saj da je treba k reševanju problematike pristopiti sistemsko. Krovni zakon, torej zakon o varstvu okolja, namreč predstavlja podlago za sprejemanje odlokov po posameznih območjih največje obremenjenosti okolja. DZ bo o predlogu glasoval v torek.

Negotova podpora tudi za narode SFRJ-ja
DZ je tudi prvič obravnaval predlog zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji, ki predvideva ustanovitev urada za narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije in njegovo financiranje. Svet vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji bi se preoblikoval v stalno telo. Predlog pa ne prinaša nobenih političnih pravic, so poudarili predlagatelji.

Predlog, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Draganom Matićem iz SMC-ja, temelji na zavezah iz deklaracije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) v Sloveniji, je dejal Matić. Po njegovih besedah je deklaracija, ki je bila pred sedmimi leti sprejeta s 63 glasovi podpore, brez zakonodajnih rešitev neučinkovita.

DeSUS po svoji vesti, NSi in SDS proti
Podporo so poleg SMC-ja napovedali tudi v SD-ju in Levici. Po besedah poslanca Levice Mateja Tašnerja Vatovca pa je sprememba ustave edina ustrezna možnost za izpolnitev zavez. Podobnega mnenja so tudi v Stranki Alenke Bratušek, kjer so že pred enim letom podprli predlog Zveze društev narodov SFRJ za spremembo ustave.

V DeSUS-u razumejo predlog, ker matične države premalo finančno podpirajo pripadnike obravnavanih narodnosti. Pač pa v DeSUS-u pogrešajo mnenja posameznih institucij in združenj občin, zato bodo glasovali po svoji vesti. Predloga pa ne bodo podprli v SDS-u in NSi-ju. Pravice manjšin ščitijo že ustava, deklaracija in vrsta zakonov, menijo v SDS-u. Sprašujejo se, zakaj je ta zakon sploh potreben, je dejal Branko Grims. Odgovor je po njegovih besedah v predvolilnem obdobju, ko je treba poskrbeti za delovna mesta za nekatere.