Časopis Dnevnik poroča, da naj bi vrhovno državno tožilstvo prejelo ovadbo zoper neznanega storilca, iz katere je razvidno, da je to lahko samo minister Andrej Bajuk, dobil le dve uri potem, ko so s tožilstva, ki ga vodi Barbara Brezigar, poslali dopis, v katerem zanikajo, da bi bila ovadba sploh vložena.

Vsebina ovadbe govori o tem, da je zaupna informacija o zadevi Socius leta 2005 odtekla iz pisarne finančnega ministra. Policija pa naj bi po tem, ko je med preiskavo trčila na Bajuka, ravnala drugače kot pri drugih osumljencih, saj ni opravila vseh preiskovalnih dejanj, vključno s poligrafskim testiranjem. Dodatno naj bi ministrstvo pozneje zaščitilo tožilstvo, kjer ovadba že poltretje leto leži v predalu.

Finančno ministrstvo ne sme razrkriti tajnih podatkov
Na finančnem ministrstvu zadeve ne komentirajo, v skladu z zakonom pa ne smejo razkriti nikakršnih podatkov, ki so označeni z ustrezno stopnjo tajnosti. Zato minister zadeve ne komentira, dokler postopki preiskave ne bodo končani.

Policija je julija 2005 začela preiskavo o tem, kdo je takratnemu novinarju ter zdajšnejmu direktorju TV Slovenija Jožetu Možini izdal zaupne informacije iz dokumenta urada za preprečevanje pranja denarja, v katerem so bile razvidne bančne transakcije med lastnikom podjetja Socius Leonardom F. Peklarjem in švicarskim podjetjem Bados Consulting. Peklar, poslovnež iz kroga LDS-a, naj bi sicer imel zaščitnike tudi v policiji.

Preiskava se je selila k novinarju Možini
Urad je potem Peklarja osumil pranja denarja v višini 280 milijonov tolarjev. Policija in tožilstvo sta začela preiskavo, vendar je TV Slovenija objavila prispevke o Peklarju in njegovih denarnih transakcijah. Kriminalisti so začeli preiskovati, kdo je Možini predal zaupne podatke. Ker naj bi podatke Možini izročili v vodstvu ljubljanske policijske uprave, so kriminalisti opravili zaslišanja in teste z detektorjem laži pri vodilnih, ki so jih pozneje izločili iz kroga osumljencev.

Zadeva je dobila novo razsežnost, ko je komisija avgusta 2005 na svoji spletni strani objavila pojasnilo o pobudi Možine glede suma koruptivnih dejanj Peklarja, zato so opravili pogovor s predsednikom protikorupcijske komisije Dragom Kosom, ki so mu zasegli elektronsko pošto, poslano od Možine.

Na podlagi tega je kriminalistična analitična služba ugotovila, da obstaja velika verjetnost, da je Možina posedoval dokument, ki ga je urad posredoval Bajuku.

Možina naj bi bil povezan z ministrstvom
Sodišče potem ni odobrilo, da bi kriminalisti v želji po zavarovanju dokazov opravili preiskavo v Možinovi pisarni na televiziji. Po morebitni najdbi bi mu tako lahko očitali, da je vedel za oznako tajnosti.

Kriminalisti pa so pridobili izpisek telefonskih pogovorov Možine in ugotovili, da je bil tik pred objavo informacij in tik po njej po telefonu v stikih z različnimi osebami, ki so zaposlene na finančnem ministrstvu, večkrat pa je govoril tudi z nekdanjim direktorjem policije Markom Pogorevcem.

Kriminalisti so po pisanju Dnevnika obiskali tudi Bajuka in pri tem našli drugi izvod dokumenta, pri čemer naj bi bilo takoj vidno, da so bili listi razpeti in vnovič speti s spenjačem. Na vprašanje, čemu, naj bi Bajuk odvrnil, da mu je dokument padel na tla in se razpel.

Možina: Šokantno, da se niso posvetili korupciji, ampak meni
Jože Možina je dejal, da je v vsej zgodbi zanj še posebej šokantno, da so preiskovali, kako je do podatkov prišel, ne pa da bi se posvetili sami korupcij.

Možina ocenjuje, da bi afera Socius, če je ne bi razkrili, ostala v predalih, čeprav je šlo za sum pranja denarja v višini 280 milijonov.