V izjavi so zapisali, da je kakršno koli poveličevanje in čaščenje Josipa Broza - Tita v nasprotju z vsebino in duhom slovenske ustave in zakonov, zato naj ustavno sodišče v postopku že vložene pobude za oceno ustavnosti razveljavi odlok o poimenovanju Titove ceste v Ljubljani in ga ne dopusti.

"V Jugoslaviji so se hudo kršile človekove in nacionalne pravice"
Opominjajo, da je Slovenija ob osamosvojitvi sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, v kateri so demokracija, človekove pravice in pravna država konstitutivni temelji države, ki naj spoštuje in v praksi uveljavlja evropska pravna načela in merila.

V preambuli te listine je zapisano, da Socialistična federativna republika Jugoslavija ne deluje kot pravno urejena država in da so se v njej hudo kršile človekove in nacionalne pravice, navajajo. Kot pojasnjujejo, te navedbe v preambuli med drugim potrjujejo tudi številna odkrita grobišča žrtev povojnih pobojev, številni procesi brez verodostojne pravne argumentacije in postopkov, številna taborišča in delovanje politične policije.

Podpisniki: Tito je vzpostavil enostrankarski totalitarni sistem
Opozarjajo, da je Tito prek svojih zaupnikov in ob pomoči celotne partijske tovarišije z represijo in nedemokratičnimi volitvami vzpostavil enostrankarski totalitarni sistem, ki ga je nadzoroval s sebi podrejenim represivnim aparatom. "Brez njegovega neposrednega ukaza ne bi bilo povojnih pobojev, procesov in taborišč. Z njegovimi ukazi so bila zavestno kršena osnovna določila človekovih pravic in pravne države," so prepričani.

Od ustavnega sodišča zato pričakujejo, da bo ob 20. obletnici slovenske osamosvojitve branilo temeljne človekove pravice, demokracijo in pravno državo. Med 51 podpisniki izjave so tako tudi pisatelj Drago Jančar, nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek, evropski poslanec Lojze Peterle, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ekonomist Ljubo Sirc, predsednik Zbora za republiko Gregor Virant in teolog Ivan Janez Štuhec.

MSi pričakuje odločitev sodišča v najkrajšem mogočem času
Ljubljanski mestni svet je predlog o poimenovanju vzhodne mestne vpadnice po Josipu Brozu - Titu sprejel aprila 2009, odlog o poimenovanju Titove ceste pa je začel veljati junija lani. Pobudo za oceno ustavnosti so aprila letos vložili predstavniki Mlade Slovenije, podmladka NSi.

Iz MSi-ja so tudi že sporočili, da podpirajo izjavo Nove Revije. Pričakujejo, da bo ustavno sodišče "zavarovalo in zaščitilo ljudi, ki so pod povelji Josipa Broza - Tita na kakršen koli način trpeli ter jih je ponovno poimenovanje Titove ceste prizadelo". Odločitev ustavnega sodišča pričakujejo v najkrajšem mogočem času.

V MSI-ju veseli podpore intelektualcev, razumnikov in pisateljev
"S poimenovanjem ceste po Josipu Brozu - Titu je Slovenija naredila velik korak stran od demokracije. Slovenija je demokratična in pravna država, zato mora obsojati totalitarne sisteme in njihove voditelje, ker niso spoštovali temeljev demokracije. S Titovo cesto v Ljubljani pa se enega izmed največjih svetovnih diktatorjev poveličuje," poudarjajo v MSi-ju.

Dejali so še, da so v podmladku veseli, da so se podpisnikom ustavne pritožbe pridružili tudi številni intelektualci, razumnik in pisatelji. "Naloga Ustavnega sodišča torej je, da razveljavi odlok o Titovi cesti ter tako zaščiti demokracijo v Sloveniji," menijo.

Titove ceste v Ljubljani ni od leta 1991
V Ljubljani je Titova cesta že bila, 8. oktobra 1991 pa so del te ceste preimenovali v Slovensko, del pa v Dunajsko cesto. Nova Titova cesta pa naj bi potekala od krožišča pri Plečnikovih Žalah po trasi novo načrtovane severne vpadnice prek tomačevskega krožišča do križišča z Zasavsko in Dunajsko cesto v Črnučah.