Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je živelo približno 276.000 ljudi oz. 12.000 več kot v letu 2023.

Prag tveganja revščine je za enočlansko gospodinjstvo znašal 981 evrov na mesec in je bil za 78 evrov višji kot leto prej. V absolutnem znesku je bila to največja rast po letu 2005. Foto: Surs
Prag tveganja revščine je za enočlansko gospodinjstvo znašal 981 evrov na mesec in je bil za 78 evrov višji kot leto prej. V absolutnem znesku je bila to največja rast po letu 2005. Foto: Surs

Za štiričlansko družino – dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let – je prag tveganja revščine znašal 2060 evrov, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1472 evrov na mesec.

Zaradi višje stopnje tveganja revščine je tudi tveganju socialne izključenosti izpostavljenih več ljudi. Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila 14,4-odstotna in se je v primerjavi z letom 2023 zvišala za 0,7 odstotne točke. Socialno izključenost je tako občutilo 302.000 ljudi oz. 15.000 več kot leto prej.

Socialno izključenost statistiki sicer merijo v treh kazalnikih – eden je tveganje revščine, nato pa tudi stopnja resne materialne in socialne prikrajšanosti ter zelo nizke delovne intenzivnosti. Ta dva kazalnika sta se lani znižala, manj pa je bilo tudi ljudi, ki bi bili sočasno izpostavljeni vsem trem oblikam socialne izključenosti. Teh najranljivejših oseb je bilo 0,4 % ali približno 8000, to je 2000 manj kot leto prej, so zapisali na Statističnem uradu RS.

Foto: Surs
Foto: Surs

Neenakost porazdelitve dohodka nekoliko večja

Ugotavljajo še, da je bil dohodek med gospodinjstvi porazdeljen nekoliko bolj neenakomerno in da se je zvišala tudi stopnja dolgotrajnega tveganja revščine. Lani je znašala 7,3 %, kar je v primerjavi z letom za 0,5 odstotne točke več. Vsaj v treh od zadnjih štirih let je pod pragom tveganja revščine živelo približno 135.000 ljudi oz. 12.000 več kot leto prej.

Foto: Surs
Foto: Surs