"Že več kot 20 let opozarjamo na kadrovsko podhranjenost pravosodnih policistov, pa se na tem področju ni spremenilo nič. Zakon zahteva, da se nadurno delo opravlja le občasno, pri nas pa so že dve desetletji najsrečnejši pravosodni policisti, ki imajo eno nedeljo prosto," je ob tem poudaril Frančišek Verk iz Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS).

Preobremenjenost občutijo pravosodni policisti najprej v socialnem in družinskem življenju, davek nadurnega dela pa občuti tudi njihovo zdravje. V SDOS-u ob tem opozarjajo, da je bilo v sistemu urada za izvajanje kazenskih sankcij v letu 2015 81 tisoč ur bolniških odsotnosti, leto pozneje pa že skoraj 94 tisoč ur. Obenem se precej povečuje število sodelavcev, ki za opravljanje svojega dela uporabljajo tudi pomirjevala.

V zaporih vre
"V zaporih vre," poudarja sekretarka SDOS-a Ana Jakopič in dodaja, da sta za zdaj le predano delo pravosodnih policistov in njihov moralni čut pripomogla k temu, da so se incidenti v zaporih razmeroma hitro in učinkovito razrešili, a ta predanost gre na rovaš njihovih družin. "Nesprejemljivo je, da vlada tu govori o pomanjkanju denarja, obenem pa nakupuje nove avtomobile za predstavnike vlade, medtem ko se zatakne pri dvigu plače za šoferje, ki so tudi naši člani."

Kadrovska podhranjenost pomeni tudi šibkejšo varnost, opozarjajo pri SDOS-u in dodajajo, da trenutno ni več učinkovitega usposabljanja pravosodnih policistov, ki naj bi hodili na tečaje samoobrambe isti dan po 12 urah v službi. Predstavnik zavoda za prestajanje kazni Ljubljana Miran Lavač je ob tem dejal, da je trenutni varnostni načrt v zavodu prilagojen pomanjkanju pravosodnih policistov, na katero že več let zaman opozarjajo.

"Edina vrednota so kriminalci"
Verk je ob tem poudaril, da je povečan obseg dela povezan tudi s povečevanjem pravic zapornikov, pri čemer pa se nikoli ne upoštevajo nove kadrovske potrebe, ki zaradi teh pravic nastanejo, zlasti z vidika prevoza. "Edina vrednota so kriminalci, in to spremljam že 30 let. A je žal politiki všečno, ko govori o humanosti, ne vidi pa svojih uslužbencev, ki te skrbi niso deležni."

Prav tako pravosodni policisti zahtevajo vzpostavitev standardov in normativov za svoje delo, je poudaril Kamil Fras iz mariborskega zapora. Po njegovem mnenju je nujna vzpostavitev kolektivne pogodbe za pravosodne policiste, ki opravljajo specifično delo in so po tem primerljivi s policisti, nimajo pa nikjer določenih standardov in normativov, kar ne nazadnje predstavlja tudi varnostno tveganje, zlasti če je pri prevozih najnevarnejših zapornikov le en pravosodni policist.

Bela stavka
Podobno kot policisti so tudi pravosodni policisti omejeni pri stavki. Tako jim mora ob napovedi stavke generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij predpisati dejavnosti, ki jih med stavko morajo opravljati. Kljub temu pa Verk poudarja, da imajo veliko možnosti t. i. bele stavke, kot je dolgotrajen in podroben pregled na vhodih zavodov, neopravljanje prevozov obsojencev na športne ali izobraževanje dejavnosti in onemogočanje obiskov, ki niso nujni.

Verk ob tem poudarja, da je izgovor vlade o pomanjkanju denarja za nove zaposlitve vprašljiv, saj vlade stroški ne skrbijo pri varovanju nogometnih tekem ali predstavnikov vlade med protesti in nakupa vodnih topov. Dodatno pa stroški niso skrb vzbujajoči pri prehrani varovancev, ki so bili, tako Verk, deležni silvestrske večerje, primerljive s tisto, ki si jo privoščijo ljudje, ki skrbijo zase, in popolnoma neprimerljivo z večerjo, ki je bila postrežena v enem izmed domov starejših občanov.

Država varčuje le pri zaposlenih
O negospodarnem ravnanju vlade, tako meni Verk, priča tudi primer nemškega podjetja JMV Fire, d. o. o., ki je za 800 evrov kupil osnovna sredstva nekdanje proizvodnje gasilske opreme Pohorje Mirna, država pa jim prodaja delovno silo v obliki obsojencev z Doba, ki delo opravljajo za 1,51 evra bruto na uro. Sočasno pa država krije vse stroške povezane z zdravniškimi pregledi, usposabljanja obsojencev, varstva pri delu ter delovne obleke in obutve.

Dodatno ga je zmotila navedba vlade, da so pravosodni policisti po prihodkih primerljivi s policisti. Višina teh prihodkov gre namreč na rovaš plačanih nadur, ki jih je bilo v letu 2016 skoraj 60 tisoč. "Pravosodni policisti so te ure oddelali, nimajo pa zagotovljenega nobenega dodatka za povečan obseg dela, ki pripada drugim," je dejal Verk in dodal, da je realnost pravosodnih policistov 720 evrov neto plače, kar na zadnjem razpisu v Kopru ni prepričalo nobenega kandidata. Verk ob tem poudarja, da so pravosodni policisti tudi slabo opremljeni, saj so med drugim oboroženi s 40 let starim orožjem, najnevarnejše obsojence pa prevažajo s cenenimi in varnostno neprimernimi vozili.

Za dodatno zagotovitev varnosti pa pri sindikatu zahtevajo tudi gradnjo novega zapora v Ljubljani in na Igu. Zlasti pri drugem je sindikat zmotil namen vlade, da se bo več desetletij star objekt obnavljal, kar po mnenju sindikata potencialno pomeni številne anekse za izvajalce del, medtem ko bi bila novogradnja varnostno in cenovno ustreznejša.