Zaradi zaostrenih političnih, gospodarskih in nacionalnih razmer, ki so dosegle sam vrh v drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja, se je v slovenskem prostoru dokončno izoblikovala misel o samostojni poti, zunaj okvirov tedanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Po prvih večstrankarskih volitvah spomladi 1990, na katerih je zmagala opozicija, povezana v Demos, in plebiscitu decembra istega leta je velika večina slovenskih državljanov (88,5 odstotka) ob visoki volilni udeležbi (90,8 odstotka) podprla samostojno pot. 26. junija 1991 je slovensko vodstvo razglasilo neodvisno in samostojno Republiko Slovenijo, že naslednji dan pa se je začela 10-dnevna vojna, ki se je za mlado državo končala uspešno.
Ob 20. obletnici osamosvojitve, ki smo jo praznovali lani, smo na RTV Slovenija pripravili poseben spletni portal Osamosvojitev, na katerem smo predstavili vsebine, ki so med osamosvajanjem Slovenije in pozneje nastale na radiu, televiziji in v multimedijskem centru (MMC). Poleg lastnega avdio- in videoarhiva smo k sodelovanju povabili tudi širšo javnost. Vaše zgodbe, spomini, fotografije in posnetki, ki ste nam jih poslali, so obogatili naš portal. Po dobrem letu in pol od vzpostavitve portala Osamosvojitev na naš naslov še vedno prihajajo različna gradiva, ki jih sproti dodajamo na portal.
Nekaj utrinkov iz nastajanja nove slovenske države si lahko ogledate v nadaljevanju.
Odhod slovenske delegacije s kongresa Zveze komunistov Jugoslavije
Štirinajsti izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ) je potekal med 20. in 22. januarjem 1990 v beograjskem centru Sava. Kongres je bil v znamenju spora med slovensko delegacijo, ki je zagovarjala politične spremembe v Jugoslaviji, ki bi šle v smeri konfederativne ureditve države in partije, in srbsko delegacijo, ki je zagovarjala jugoslovanski unitarizem. Poleg večje politične avtonomije je slovenska delegacija predlagala tudi ukinitev verbalnega delikta, vendar sta bila ta predloga skupaj z drugimi zavrnjeni, po drugi strani pa so bili predlogi srbske delegacije sprejeti. Zaradi sprememb jugoslovanske ustave z ustavnimi dopolnili v letih pred kongresom je Srbija pridobila glasove iz nekdanjih avtonomnih pokrajin - Vojvodine ter Kosova in Metohije, poleg teh glasov pa je lahko računala tudi na glasove Črne gore, ki je bila praktično satelit srbske politike, ter običajno tudi Makedonije in Bosne in Hercegovine, v kateri je bila polovica prebivalcev srbske narodnosti. Slovenija je lahko računala kvečjemu na podporo Hrvaške. Zavoljo zavrnjenih predlogov je slovenska delegacija protestno zapustila kongres ZKJ-ja. Hrvaški zastopniki so se po premisleku odločili za enako potezo, čeprav je srbska delegacija pod vodstvom Slobodana Miloševića želela kongres nadaljevati.
Triglav ob osamosvojitvi
Že 12. junija 1991, dva tedna pred razglasitvijo slovenske neodvisnosti, je proti najvišjemu vrhu Slovenije poletel policijski helikopter s skupino gorskih reševalcev. Na Triglavu so izobesili slovensko trobojnico, takrat še brez grba, saj še ni bila sprejeta končna odločitev o tem, kakšni bodo državni simboli nove države. Zastavo na vrhu Triglava so izobesili: Janko Ažman, Mitja Brajnik, Jernej Brežan, Janez Brojan, Janez Dovžan, Jože Gostiša, Senad Halilovič, Izidor Kofler, Janez Kunstelj, Andrej Kolenc, Cveto Kemperle, Kristjan Langus, Franci Lešnjak, Rajko Lotrič, Jože Martinjak, Klavdij Mlekuž, Dušan Polajnar, Aleš Robič, Miha Smolej, Stane Šmid, Franci Teraž, novinar Mirko Kunšič, pilota Jože Brodar in Rajko Špitaler, operater helikopterja Marjan Rebolj, fotograf Joco Žnidaršič in avtor posnetka – snemalec RTV Slovenija Janez Kališnik.
Pogovor s poveljnikom novomeške vojašnice
V osamosvojitveni vojni je bil poveljnik vojašnice Milana Majcna v Novem mestu polkovnik jugoslovanske armade Radosav Bogičević. Pogovor z njim je, še ob spopadih, opravila ekipa novomeške televizije, v kateri je bil Franci Kek, znan kot avtor številnih skritih kamer, v novejšem času pa tudi kot politik.
Državni praznik samostojnosti in enotnosti v Cerkvi na Slovenskem praznujejo z mašami za domovino. V zgodnjih dopoldanskih urah so maše že darovali: nadškof Marjan Turnšek v mariborski stolnici, škof Andrej Glavan v novomeški stolni cerkvi, škof Peter Štumpf v murskosoboški stolnici, v cerkvi sv. Štefana v Vipavi pa je maševal upokojeni koprski škof Metod Pirih.
Popoldne ke mašo v celjski stolni cerkvi daroval škof Stanislav Lipovšek, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je maševal za domovino pri sv. Jakobu na Brezovici v župniji Sv. Katarina - Topol, koprski škof Jurij Bizjak pa v cerkvi sv. Štefana v Postojni. Ljubljanski nadškof Anton Stres je mašo za domovino daroval že 20. decembra v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani.
V Evangeličanski cerkvi posebnega bogoslužja za domovino ne pripravljajo - za domovino so molili pri nedeljskem bogoslužju.
Rok Omahen
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje