V nedeljo bo minilo 31 let, odkar je država 25.671 pripadnikov nekdanjih jugoslovanskih republik izbrisala iz Registra stalnih prebivalcev Slovenije. V Amnesty International Slovenije in na Mirovnem inštitutu ob tem opozarjajo, da si mnogi od njih tudi po tridesetih letih niso mogli povrniti stalnega prebivališča, ki jim je bilo nezakonito odvzeto. Živijo brez dokumentov, brez zavarovanja, številni pa se v Slovenijo nikoli niso mogli vrniti. Vlado ob tem pozivata k odpravi krivic izbrisanim z zakonskimi ukrepi, ki morajo biti časovno neomejeni in omogočati dostop do socialnega in zdravstvenega varstva, so zapisali v peticiji.

Obletnico so v Amnesty International Slovenije zaznamovali tudi z odprtjem razstave 31 let s(r)amote: portreti in zgodbe izbrisanih na Gallusovem nabrežju v Ljubljani. Fotografije, ki jih je ustvaril fotograf Borut Krajnc, so opremljene s citati in kratkim orisom zgodb portretiranih. Razstava je sicer ponovitev lanske, na ogled pa bo do 17. aprila.

Direktorica slovenske Amnesty Nataša Posel je ob odprtju opozorila, da z izbrisom niso bili prizadeti le izbrisani, ampak tudi njihovi otroci, družine, prijatelji. Izgubili so vse pravice, saj so pravno prenehali obstajati. "Danes smo tukaj tudi v opomin, da izbris ni del naše zgodovine, ampak je žal del naše realnosti. Poprava krivic je bila navidezna, država je po dolgih letih s stisnjenimi zobmi sprejela dva zakona, ki sta mizerno popravila krivice oziroma zgolj navidezno," je povedala. Ob tem je pozvala, naj država popravi krivice. "Zdaj smo v trenutku, da bi se država lahko soočila s škodo, ki jo je povzročila s krivicami in kršitvami," je dejala.

Razstava idej za obeležje v Parku izbrisanih

V Zgodovinskem atriju mestne hiše v Ljubljani pa so odprli razstavo idejnih rešitev za spominsko obeležje v Parku izbrisanih. Direktorica Centra Rog Renata Zamida je ob odprtju povedala, da bodo nekdanje dvorišče tovarne Rog na Trubarjevi ulici skupaj s prenovo preuredili v javni park, ki so ga na pobudo Amnesty International Slovenije in Civilne iniciative izbrisanih aktivistov poimenovali Park izbrisanih. Na pobudo predlagateljev bo v parku trajno označen spomin na izbrisane.

Strokovna komisija je odločila, da prvo nagrado podelijo Vuku Ćosiću, Aleksandru Vujoviću in Ireni Woelle, ki so zasnovali spomenik v obliki črke ć, ki ga slovenska abeceda ne pozna. Po njihovi razlagi spominsko obeležje "simbolno vrača izgnani črkovni znak in s tem kaže, da želi Ljubljana biti prestolnica solidarnosti in sožitja".

Razstava idejnih rešitev bo v mestni hiši na ogled do 8. marca.