28. avgusta bo začel veljati novi poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije, ki jasneje določa njene pristojnosti in dolžnosti. Tako na primer komisiji izrecno nalaga, da mora ščititi identiteto prijaviteljev primerov korupcije in da lahko identiteto prijavitelja razkrije le na zahtevo sodišča. Tako določilo je po besedah predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa posledica zahtev zakona o integriteti, ki so "zagotovo tudi posledica zapletov, ki so se pojavljali s komisijo DZ-ja po zakonu o preprečevanju korupcije". Komisija pod vodstvom Branka Mariniča je namreč od Kosove zahtevala, da ji posreduje tudi podatke o prijaviteljih korupcije. Identiteto prijaviteljev so ščitili že do zdaj, pravi Kos.

Bdela bo tudi nad protikorupcijskimi klavzulami
Povsem novi so v poslovniku členi, ki se nanašajo na protikorupcijske klavzule v pogodbah, ki jih sklepajo javni organi. Tako lahko komisija, če sumi, da javni organi v pogodbah ne uporabljajo protikorupcijskih klavzul ali jih uporabljajo nepravilno, od njih zahteva vse pogodbe in podatke. Če komisija nato ugotovi, da klavzule niso bile uporabljene, pa bi morale biti ali da sklenjene klavzule organu ne zagotavljajo zadostne zaščite, o tem obvesti vodstvo organa.

O protikorupcijskih klavzulah se je največ govorilo pri poslu s Patrio, a kot zatrjuje Kos, nova določila niso neposredno posledica afere Patria, ampak so le izvedbe določb, ki jih določa zakon o integriteti. Ta namreč določa, da morajo vsi organi javnega sektorja določiti protikorupcijske klavzule, če vrednost pogodbe presega 10.000 evrov, uresničevanje teh določb pa nadzira tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Ker je zakon o integriteti začel veljati junija, Kosova komisija ne more zahtevati od ministrstva za obrambo, da posreduje pogodbo s Patrio, saj zakon za nazaj ne velja.

Uvedli bodo register lobistov
Eno izmed večjih sprememb v poslovniku predstavljajo tudi členi, ki govorijo o lobiranju, komisiji pa nalagajo, da vzpostavi in vodi register lobistov. Komisija tudi preverja, ali so ji lobisti posredovali z zakonom določeno poročilo, lobista pa lahko tudi izbriše iz registra, če ugotovi, da se ni držal zakonsko določenih pravil lobiranja. "Omenjeni členi so sicer dokaj skopi, glede na to, da je to področje v zakonu o integriteti dokaj natančno urejeno, ne glede na to pa bomo z njimi dobili prvi register lobistov pri nas nasploh, ki bo tudi javen," o tem pravi Kos.

Pred komisijo ni tajnosti
Pomembna novost je tudi ta, da morajo zaslišanci zdaj komisiji predati vsa pojasnila in odgovore, torej tudi take, s katerimi sicer kršijo uradno ali vojaško tajnost. Taka nova ureditev je posledica tega, da zakon o integriteti določa, da morajo državni organi komisiji posredovati vso dokumentacijo, ki jo potrebuje pri svojem delu, tudi če gre za tajne podatke. "Zato je logično, da se na tajnost podatkov ne morejo sklicevati niti posamezniki," pojasnjuje še aktualni predsednik komisije.

Kosu se namreč 8. septembra izteče mandat, v tekmi za njegovega naslednika pa je že 11 kandidatov.