Najnovejši v nizu MMC-jevih klepetov o izhodu iz krize je vključeval predsednika Državljanske liste ter ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregorja Viranta.

Uravnoteženje javnih financ na gospodarsko rast vpliva negativno, vendar Slovenija pri tem nima nobene izbire, je komentiral sveže podatke o visokem upadu BDP-ja. Dodal je, da si stranka DL v skupni sliki sicer bolj prizadeva za rezanje stroškov kot dvigovanje davkov.

Najvišja brezposelnost po letu 1993 je "katastrofa", vendar so rešitve znane in se trudijo, je zagotovil klepetavcu. "Sanacija bank, razdolžitev gospodarstva, dvig konkurenčnosti."

Pri tem se je odprlo vprašanje, koliko je zares protikrizna politika vlade Alenke Bratušek različna od vlade Janeza Janše. "Vsebinsko majhna," je dejal Virant, a dodal, da se je bistvena razlika pokazala v odnosu do ljudi in načinu komuniciranja.

Dodatni rezi v pokojnine?
Te dni je finančni minister Uroš Čufer napovedal, da bodo morali tudi upokojenci "nositi del bremena krize" in dodatne reze na tem področju. Virant po odgovoru v klepetu sodeč ni delil tega mnenja. Obstoječa reforma zadošča za prihodnjih sedem let, le priprave na naslednjo pa bo treba začeti leta 2015.

Milijarda evrov za obresti
Obenem je spomnil, da eden izvirnih grehov tiči prav v prevelikem zadolževanju. Če ne bi Slovenija med letoma 2009 in 2011 najela toliko posojil, danes javnofinančnih težav skoraj ne bi imeli, je zatrdil. Trditev je podkrepil z argumentom, da bo leta 2014 Slovenija samo za tekoče obresti na dolg plačala kar milijardo evrov, torej več kot desetino proračuna.

Če bi prvi Janševi vladi uspelo izvesti reforme t. i. mladoekonomistov, bi Slovenija krizo bistveno lažje prebredla, se je strinjal.

Več menedžerstva v javni sektor
Možnosti za izboljšave na odhodkovni strani Virant vidi v javnem sektorju. Javni zavodi in sorodne ustanove bi morali učinkoviteje izvajati menedžerski pristop tudi z odpuščanjem tistih, ki delajo slabo. "Na pet odstotkov v javnem sektorju, ki ima najnižjo produktivnost, je treba pritisniti," je dejal.

Žal so sindikati tisti, ki so prevečkrat zavora pri izhodu iz krize, je zatrdil Virant. Lahko bi ravnali kot nemški sindikati pred desetletjem, ki so z razumevanjem pripomogli k nemškemu blagostanju, slovenski pa ves ta čas "v želji ugajati članstvu pogosto posegajo po demagogiji in nasprotujejo racionalnim, za gospodarstvo in delavce koristnim rešitvam", je zapisal.
Velika reforma lokalne samouprave?
Virant je ocenil, da je za Slovenijo dovolj od 80 do 100 občin, bodo pa to oceno na ministrstvu še preverili z variantnimi modeli. Zmanjšanje števila občin bi lahko izvedli neposredno (z zakonskim združevanjem) ali s finančnimi ukrepi, vsekakor pa bo končno različico ukrepa koaliciji predlagal najpozneje do septembra.

"Noben posameznik, nobena družina, nobeno podjetje in nobena država si na dolgi rok ne more privoščiti življenja prek svojih finančnih zmožnosti. Živeti na kredit je lahkomiselno. Tudi Slovenci si lahko privoščimo le standard, skladen z zmogljivostmi našega gospodarstva. Nebeška mana nam ne bo padala kot Izraelcem v puščavi. Biti moramo realni in politika ne sme ustvarjati lažnih iluzij o lagodnem življenju brez truda," je odgovoril na pozive, naj se politika usmeri stran od varčevalne smeri.