Ocene o številu navajajo, da onstran meja Republike Slovenije živi približno 500.000 Slovencev. 60.000 naj bi jih imelo slovensko državljanstvo. Največ ljudi slovenskega rodu živi v Argentini, ZDA, Kanadi in Avstraliji.

Zakonski predlog ima več ciljev. Poleg ureditve odnosov matične domovine s Slovenci po svetu naj bi služil tudi utrjevanju narodne zavesti in identitete, pospeševanju medsebojnih stikov ter krepitvi sodelovanja na področjih kulture, vzgoje in izobraževanja, znanosti, gospodarstva, zaposlovanja, socialnih dejavnosti, regionalnega povezovanja in zunanje politike. Zakon tudi poudarja ekonomski interes za učenje slovenščine kot enega uradnih jezikov Evropske unije.

Slovenci zunaj državne meje se delijo na dve podskupini. Slovenci v zamejstvu so pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah in so kot takšni del skupnega, slovenskega kulturnega prostora. Med Slovence po svetu pa prištevamo zdomce (ljudi s slovenskim državljanstvom, s prijavljenim stalnim bivališčem v Sloveniji in z očitno izraženim namenom po vrnitvi v domovino) in izseljence (bivališče v tujini, brez državljanstva in namena vrnitve). V zakonu so opredeljeni trije mogoči statusi ljudi slovenskega rodu, ki živijo v zamejstvu ali drugje po svetu. Status človeka z državljanstvom Republike Slovenije, brez državljanstva ali pa brez državljanstva in statusa

Ključni pristojni telesi, zadolženi za spremljanje in odnose, ostajata vladni urad in komisija DZ-ja za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Predlog zakona pa na novo uvaja svet za Slovence v zamejstvu ter svet za Slovence po svetu. Gre za stalni posvetovalni telesi vlade RS-a, ki vanju imenuje predstavnike in sklicuje njihove seje.