Pred azilnim domom na Viču so se zjutraj zbrali begunci, ki želijo s protestom opozoriti na predolge postopke pri ureditvi statusa, saj nekateri izmed njih na to čakajo že več kot leto.

Zbralo se je okoli 30 beguncev, ki jih sicer najbolj moti to, da nimajo nobenih informacij o svojem statusu - nekateri na ureditev statusa čakajo že več kot leto dni, zaradi dolgotrajnih postopkov pa se ne morejo izobraževati in delati, čeprav bi si to želeli, je poročala Televizija Slovenija.

Napovedali so, da bodo protestirali, dokler se ne bodo srečali z notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar. Ta je odgovorila, da so prosilci za azil obravnavani v skladu z zakonodajo, zato za zdaj ni potrebe po srečanju z njimi.

Protest so za zdaj sklenili, skupina petih beguncev se je odpravila na notranje ministrstvo, kjer so predali svoje zahteve. Pojasnili so, da bodo počakali odziv ministrstva in se potem odločili za nadaljnje aktivnosti.

Ministrica očitke zavrača
Notranja ministrica je očitke glede obravnave prosilcev za azil sicer označila za nesprejemljive. Slovenija celovito pristopa k reševanju migrantske problematike, ravna odgovorno in trezno, prosilci za azil so deležni postopkov in oskrbe v skladu z zakonodajo, je zagotovila.

Po njenih besedah osebje v institucijah ravna zelo odgovorno in na visokem nivoju. Tako Györkös Žnidarjeva tudi od nevladnih organizacij pričakuje konstruktiven in objektiven pristop. Poudarila pa je, da Slovenija ni ekonomska velesila. "Pomagamo in smo kredibilen partner pri evropskem soočanju s kompleksnim problemom migracij, a ima tudi solidarnost svoje meje," je opozorila in spomnila na sposobnost sprejemanja posamezne države. Če bi namreč država sprejemala več oseb kot ima kapacitet, bi to po besedah ministrice prinašalo več težav kot koristi za celovito soočanje s to problematiko.

Lilijana Kozlovič (SMC), predsednica parlamentarnega odbora za notranje zadeve in bodoča generalna sekretarka vlade, pa je v izjavi novinarjem v DZ-ju ocenila, da se azilni postopki vlečejo, saj iz držav, iz katerih prihajajo prosilci za azil, ni enostavno dobiti podatkov, s katerimi bi potrdili, da prosilci izpolnjujejo pogoje za azil. "Prepričana pa sem, da ministrstvo za notranje zadeve intenzivno dela na tem," je dejala in ob tem spomnila tudi na spremembo zakona o mednarodni zaščiti, s katero so postopke pospešili.

Učenje slovenščine in vključevanje v družbo ni omogočeno
Eden od beguncev, Samer iz Sirije je poudaril, da so po njegovih informacijah v zadnjem letu reševali le en primer na mesec. Le 11 odstotkov vlog pa je pozitivno rešenih. Po njegovih besedah gre vse prepočasi. Sam je tukaj dober mesec in ni videl še nobenega od pristojnih, v tem času pa niso rešili niti enega statusa od katerega izmed beguncev, je opozoril.

Ko begunci sprašujejo, kako je z njihovim statusom, jim pristojni odgovorijo le, da morajo počakati.

"Oni se ne zavedajo, da tukaj le dneve in dneve čakamo, in čeprav je dom odprt, se marsikdo počuti kot v zaporu," je dejal. Poleg tega jim po njegovih besedah ne omogočajo niti učenja slovenskega jezika ali kako drugače pomagajo, da bi se vključili v slovensko družbo. Veliko ljudi je ob tem zelo depresivnih, je poudaril Samer.

Sam bi si želel ostati tukaj in nadaljevati življenje v Sloveniji. Ker še nima statusa, ne more nadaljevati študija ekonomije, ki ga je začel v svoji državi.
.

.

Brez statusa ne morejo delati
Med begunci pred azilnim domom je tudi Hani, ki je že lani z nosečo ženo prišel iz Sirije. Medtem je žena rodila deklico, ki ima zdaj že 10 mesecev. Kot je poudaril, so razmere, v katerih živijo, nevzdržne, sploh za mlade družine, ki jih je v domu okrog 25. Želi si le, da bi ostal z družino v Sloveniji, se zaposlil kot kuhar in živel v miru, je povedal.

Prosilci za azil prav tako opozarjajo, da se vsak dan srečujejo z rasizmom - tako na ulicah kot pri zaposlenih v azilnem domu in v pristojnih institucijah, ob tem pa so spomnili tudi na napad na enega od njih pred nekaj dnevi v središču Ljubljane. Trojica je namreč sredi belega dne napadla iranskega prebežnika. Med zahtevami so poudaril tudi, da dobivajo 18 evrov mesečne žepnine, ni jim pa dovoljeno služiti lastnega dodatnega denarja.

Stanovanja po vzoru Italije?
Franci Zlatar iz Slovenske filantropije je ob robu protesta poudaril, da je jedro problema v tem, da prosilci za azil v prvih devetih mesecih nimajo možnosti za formalno zaposlitev in delo. Tako postanejo pasivni, s tem so povezane tudi različne oblike nezadovoljstva. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno, da bi v času postopka pri namestitvi že imeli možnost pridobitve določenih stanovanj, kot je to v Italiji. Tako ne bi bili ljudje v sklopu institucij toliko nadzorovani in izolirani.

Dolgi postopki pa po njegovih besedah ljudi spravljajo v negotovost, saj nimajo možnosti dela. Sicer so v primeru beguncev iz programa kvot za namestitev nekoliko krajši. Zato prihaja tudi do neenakosti pri obravnavi glede na nacionalnost begunca, kar spet povzroča nezadovoljstvo, je še dejal Zlatar.