Predsednik republike je mnenje o aktualni begunski problematiki, ki ga je od njega zahteval DZ, dopoldne sporočil pisno, nato pa ga je še v živo pred poslanci, kar je redek parlamentarni dogodek.
Pahor: Politika poklicana k dogovoru
Pahor se zaveda posebnosti in razsežnosti nastalih razmer, pri tem pa meni, da je slovenska politika poklicana k oblikovanju skupnega dogovora o ukrepanju, ki ga je poimenoval nacionalni načrt za prehodno reševanje prebežniške krize.

Ta mora po njegovem mnenju nastati s skupnimi močmi in mora biti deležen širše politične podpore, potreben pa je tudi zaradi odsotnosti celovitejše skupne evropske politike na tem področju, za katero se bo sicer Slovenija še naprej zavzemala. Pahor je ob tem zapisal, da je osrednji cilj načrta ponovna vzpostavitev običajnega reda na državnih mejah, Slovenija mora ugotoviti okvirno zgornjo mejo števila prebežnikov, ki jih lahko trajneje in primerno oskrbi, saj je to nujno za sprejemanje stopnjevalnih ukrepov glede nadzora meje. Opozoril je tudi, da je pri odločitvi treba razlikovati med prosilci za azil in migranti.

Pretočnost slovensko-avstrijske meje
Pahor je poudaril še posebno pozornost, ki jo bo treba po njegovem mnenju nameniti verjetnemu poostrenemu nadzoru na slovensko-avstrijski meji, saj je njena pretočnost odločilnega pomena. Ob morebitnem zmanjšanju pretočnosti na severni meji bi morala naša država sorazmerno poostriti tudi nadzor na južni schengenski meji, saj bi sicer Sloveniji grozila nevarnost t. i. žepa, kamor bi se zateklo bistveno preveliko število prebežnikov.

Pahor je pozval še k tvornemu sodelovanju državnih in lokalnih oblasti, saj smemo po njegovem mnenju samo v tem primeru in ob sprotnem odkritem seznanjanju javnosti z vsemi relevantnimi informacijami pričakovati tudi potrebno sočutje prebivalstva z begunci in migranti ter njihovo podporo, razumevanje in zaupanje v ravnanje oblasti. Za prehodno ukrepanje do sprejetja in uveljavitve skupne evropske migracijske politike je po Pahorjevih besedah pomembno tudi tesno in uspešno sodelovanje z vsemi sosednjimi državami in drugimi državami udeleženkami nedavnega mini vrha EU-ja na t. i. balkanski poti, z Evropsko unijo in Združenimi narodi.

Še posebej je Pahor poudaril pomembnost sodelovanja z Avstrijo in Hrvaško, zlasti z zadnjo je treba dodatno okrepiti medsebojno zaupanje, če in ko se bo Slovenija odločila za stopnjevanje ukrepov za nadzor schengenske meje. Dodal je še, da mora Slovenija delovati tako, da bo ostala del najbolj povezanega dela Evropske unije, in nikakor ne sme dovoliti, da bi se meja tega območja premaknila z naše južne meje na Karavanke, saj gre za državni interes strateškega značaja.

Pahor in Grabar-Kitarovićeva organizirata mednarodno konferenco
Pahor je dodal še, da mednarodna javnost od njega, kot enega izmed pobudnikov in voditeljev neuradnega procesa Brdo-Brioni, pričakuje sklic izredne konference, namenjene tudi begunski problematiki, na katero sta skupaj s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović že septembra povabila tudi ameriškega podpredsednika Josepha Bidna. Omenjeni vrh je po njegovih besedah v pripravi, in čeprav ta ni namenjen neposredno begunski problematiki, se tej temi ne bo mogoče izogniti.

"Za Slovenijo je pomembno, da Evropska unija pri reševanju begunske problematike po tako imenovani balkanski poti skupine držav ne zoži samo na države od Slovenije proti Grčiji, temveč vselej pritegne k obravnavi te problematike vsaj še Avstrijo in Nemčijo," je zapisal Pahor.

Poslanci soglasno za poziv Pahorju
Naj Pahor svoje mnenje o begunski problematiki predstavi v DZ-ju, so zahtevali poslanci SDS-a, NSi-ja ter poslanca iz skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek in Mirjam Bon Klanjšček, podprli pa so jo tudi v vseh treh koalicijskih poslanskih skupinah. Omenjeni opozicijski poslanci so v DZ vložili tudi predlog priporočila "v zvezi z neobvladljivimi razmerami na meji Slovenije s Hrvaško".
SMC: Slovenija se je odzvala dobro
V SMC-ju ocenjujejo, da se je Slovenija odzvala dobro. Vlada že več mesecev pred prihodom prvih migrantov pripravila ukrepe, ki jih je nato tudi izvajala, je zatrdila Simona Kustec Lipicer. Razmere so zahtevne, a nikoli doslej niso ogrozile normalnega življenja državljank in državljanov, je izpostavila in se zavzela za konstruktivno sodelovanje tudi v prihodnje.

SDS: Ponovno bomo nepripravljeni
Po besedah predsednika SDS-a Janeza Janše je evropska schengenska meja padla tako v Grčiji kot v Sloveniji. "Meja v Sloveniji je propustna kot švicarski sir," je dejal. Posvaril je, da je Avstrija bistveno prej sposobna zapreti mejo kot Slovenija, ter izrazil bojazen, da bi bili ponovno nepripravljeni na to in da bi se v le nekaj dneh znašli v neobvladljivem kaosu. Pozval je tudi k spremembi azilne zakonodaje, obenem pa opozoril, da se razmere ne bi smele izkoriščati "za pripravo na tretjo bančno luknjo".

DeSUS: Opozicija nabira politične točke
Benedikt Kopmajer je izrazil nasprotovanje zahtevam za izredne seje, ki bi bile namenjene nabiranju političnih točk, saj "smo v času, ko bi vsi morali stopiti skupaj v iskanju najboljših rešitev, predvsem pa sodelovati". Spomnil je, da si vlada tako na zakonodajni kot na operativni ravni dejavno prizadeva za blažitev migrantske krize, zato po njegovih besedah ni čas za ustvarjanje izrednih razmer, pač pa zaupanje do pristojnih in za humano ravnanje z begunci.

SD: Kritike vlade so pavšalne
Bojana Muršič iz SD-ja je menila, da so ocene o nepripravljenosti vlade na begunski val pavšalne. Med ukrepi, s katerimi je vlada zagotovila obvladljive razmere, je naštela spremembe zakonodaj s področja dela policije in vojske, izpostavila pa je tudi dosežke Slovenije z vrha EU-Balkan, ki je po njeni oceni prinesel bistven premik na področju obvladovanja begunske krize. Posebno zahvalo je izrazila sodelujočim na terenu, ki se "nimajo časa spraševati, kateri politični opciji pripadajo".

ZL: Ni argumentov za povzročanje panike
Po mnenju Mateja T. Vatovca iz ZL-ja je retorika o begunski krizi v zadnjih dneh vse bolj nevarna in nedopustna. Izjave in argumenti predlagateljev so po njegovem prepričanju neresnični in vredni obsojanja ter namenjeni nabiranju "poceni političnih točk". Varnost zaradi begunskega vala po njegovem mnenju ni ogrožena. Zato tudi ni argumentov za povzročanje panike in strahu med ljudmi, je poudaril poslanec ZL-ja in se ponovno zavzel za sprejem interventnega zakona.

NSi: Naval se bo nadaljeval
Poslanec NSi-ja Matej Tonin pa je posebej pozval vlado, naj se pripravi na čas, ko bosta Nemčija in Avstrija bistveno omejili dotok migrantov. Konflikti na Bližnjem Vzhodu namreč napovedujejo, da lahko naval migrantov s tega območja pričakujemo tudi v prihodnjih mesecih in letih. Prav tako se je zavzel za prilagoditev azilne zakonodaje zmožnostim, da se ne bi zgodilo, da bi bili slovenski državljanke in državljani v odnosu do migrantov zapostavljeni.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek je ocenil, da vlada pri soočenju z begunsko krizo ni ravnala proaktivno, pač pa reaktivno, prav tako ni bilo dovolj storjenega za obveščanje javnosti. Samo čakanje na Evropo je premalo, Slovenija mora tu narediti največ, je poudaril. Če Slovenija hoče najti odgovor na dano situacijo, mora po prepričanju Dobovška preučiti vzroke zanjo.

Cerar: Država krizo obvladuje
V vladi pa so nasprotno prepričani, da uspešno obvladujejo položaj. Mnenje o tem je predstavil premier Miro Cerar, ki je ponovno zavrnil navedbe, da je bila vlada nepripravljena ter da sta ogrožena varnost ljudi in države. "Gre za prikazovanje v dramatični luči," je dejal.

Država po njegovem mnenju begunsko krizo po zaslugi vseh, ki so vključeni vanjo, obvladuje. Ponovil je, da bodo v skladu z razvojem dogodkov ukrepe na meji stopnjevali, če bo treba tudi z ograjo. "Storili bomo vse, kar je treba, da bomo zavarovali schengensko mejo, s tem pa tudi nas in Evropo," je dodal.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.