Premier je poudaril, da intenziviranje ukrepov ne pomeni zaprtja meje, temveč usmerjanje toka prebežnikov. V izjavi ob robu seje DZ-ja pa še naprej ni želel pojasniti kaj več v povezavi z ograjo oziroma žico: ali jo Slovenija že ima ali ne. Zagotovil je le, da je vlada pri tem dejavna, a gre za področje, ki ga obravnavajo pod zaupno in o tem ne more govoriti.

Spomnil je tudi na zaveze bruseljskega minivrha. Po njegovem mnenju je pomembno, da Slovenija zdaj počaka toliko dni, da ugotovi, ali se zaveze lahko v praksi izpolnijo. Da torej vidijo, ali se bo morda na grško-turški meji ustavil tok beguncev ali jih bodo države od Grčije do nas začele učinkoviteje upočasnjevati in jih zadrževati v večjem številu, je pojasnil Cerar.

Ugotavlja pa, da so se nekatere zaveze uresničile, nekatere pa ne. "To se delno uresničuje, a za zdaj v bistveno premajhni meri," ugotavlja predsednik vlade.

Cerar: S Pahorjem ni razhajanj v mnenju
Odzval se je tudi na mnenje predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga je predstavil na današnji seji v DZ-ju. Cerar ugotavlja, da v ključnih zadevah ni razhajanj v mnenju in delovanju vlade. Ob pozivu oziroma opozorilu Pahorja pa se tudi Cerar strinja, da je treba v državi okrepiti vlogo vojske in policije oziroma jima dati večjo pozornost. Ob tem je sicer predsednik vlade pritrdil ugotovitvam, da so se sredstva za vojsko najbolj zmanjšala ravno v času vlade Boruta Pahorja.

Blizu 150.000 prebežnikov
Od začetka drugega prebežniškega toka sredi oktobra je do danes do 12. ure v Slovenijo vstopilo 149.464 prebežnikov, od tega samo v sredo 7.693. Največ jihje do zdaj v enem dnevu vstopilo 21. oktobra, nekaj več kot 12.600. Slovenijo je od 20. oktobra do danes opoldne zapustilo 135.195 prebežnikov, od tega v sredo 7.818. Največ jih je do zdaj v enem dnevu odšlo iz države 22. oktobra, skoraj 10.400, kažejo podatki na spletnih straneh policije.

Pred DZ-jem je okoli 100 udeležencev prižgalo svečke v spomin umrlim prebežnikom. Letos jih je na poti umrlo že več kot 3.000.