Predsednik republike Borut Pahor se je prvič sešel z novim drugim najpomembnejšim človekom v državi, predsednikom DZ-ja Milanom Brglezom.

Pahor je po srečanju že napovedal, da bo posvete s poslanskimi skupinami o kandidatu za predsednika vlade opravil v ponedeljek in torek, po potrebi še v sredo.

Kandidata za mandatarja pa bo državnemu zboru predvidoma predlagal po podaljšanem prazničnem koncu tedna, tako da bi državni zbor o mandatarju lahko odločal 22. avgusta, o celotni vladi pa sredi septembra.

Pahor: Nova vlada čim prej
Pahor si vlado želi čim prej, tudi ker sedanja vlada v odstopu namreč po njegovi presoji sprejema odločitve, ki tudi zato, ker jih sprejema kot vlada brez vseh pooblastil, "poglablja dvom o njihovi koristnosti ali potrebnosti".

Nekateri izpostavljeni problemi, aktualni in tisti, ki so na dnevnem redu vlade že dlje časa, pa so rešljivi le v primeru čimprejšnjega oblikovanja nove vlade s polnimi pooblastili.

Brglez je povedal, da še naprej pričakuje konstruktivno sodelovanje vseh institucij tako pri oblikovanju vlade, ki jo po njegovih besedah nujno potrebujemo, kot pri vsem drugem, kar zadeva državo.

"Smo v položaju, ko morajo vse državne institucije stopiti skupaj, da naredijo tisto, kar je za državo najpomembneje," je dejal predsednik DZ-ja.

Brglez: Vse je odvisno od koalicijskih pogajanj
Novi predsednik državnega zbora, na to funkcijo je bil v bistvu imenovan, ker si je tik pred zdajci premislil prvak DeSUS-a Karl Erjavec, je v pogovoru za STA povedal, da mu je funkcija predsednika DZ-ja blizu kot politologu in da so o tem, da bi prevzel to funkcijo, razmišljali tudi v njegovi stranki SMC-ju.

"Ne morem reči, da mi je bilo to na prvi pogled strašno všeč ali ne, ampak to jemljem kot službo, ki jo je treba čim bolj korektno opraviti. Ko pa sem enkrat prišel na to mesto, spoznavam, da je ogromno dela, sploh za to, da bi se povrnil ugled instituciji, ki jo predstavljam," je razložil Brglez, ki sicer pravi, da bi mu bilo kot mednarodnemu politologu bolj pisano na kožo zunanje ministrstvo.

Njegova nova služba pa je morda le začasna, saj jo zase želi prevzeti DeSUS, tako da bo njegova nadaljnja poklicna pot odvisna tudi od koalicijskega usklajevanja.

"Verjetno mi ne bi bilo preveč ljubo, če bi se sedanji funkciji moral odpovedati, še posebej zdaj, ko sem videl, kakšno podporo sem zanjo dobil, čeprav je bila ta podpora tudi splet ugodnih okoliščin. Ampak če bo treba in če bo to dobro za državo, se bom pač tej funkciji odpovedal," je dejal.

Glede morebitnih zapletov zaradi "grožnje" SDS-a, da ne namerava predlagati svojih poslancev na vodstvene funkcije DZ-ja, je Brglez menil, da bo to otežilo delo DZ-ja, ker se ne bo mogel v celoti konstituirati.

"To bo otežilo tudi mojo funkcijo, saj če ne bo imenovanih vseh podpredsednikov, tudi pomoči, ki jo predsednik DZ potrebuje, ne bo. Oteženo bo tudi spoštovanje rokov, ki bi jih morali po ustavi," je dejal.

Kar pa se tiče tega, da je med poslanci tokrat prvič tudi zapornik (Janez Janša o. p.), pa je novi predsednik DZ-ja opomnil, da glede tega še ni bil sprejet noben dokončen sklep.

"Ravnali bomo v skladu z zakonodajo, samovoljno na tej točki ne smem narediti ničesar. V tem trenutku imamo 90 poslancev, vse pa je seveda odvisno od tega, kakšne sklepe bodo sprejeli državni zbor in njegova delovna telesa. Pred sprejetjem političnih odločitev se moramo prepričati, da so te pravnoformalno popolnoma korektne," je dodal Brglez.

30 dni za predlog mandatarja
Predsednik Pahor ima po uradno izoblikovanem DZ-ju 30 dni časa, da predlaga kandidata za predsednika vlade. Najverjetnejši kandidat je predsednik SMC-ja Miro Cerar, ki se že pogaja za oblikovanje koalicije.

Sestava koalicije naj bi bila znana v naslednjih dveh tednih, čeprav je Cerar sprva pričakoval, da bodo njeni obrisi znani že do ustanovne seje DZ-ja. Nova vlada bi bila tako lahko oblikovana v drugi polovici septembra.