Teme pogovora so bile narodna sprava, naložbe v Slovensko vojsko, trenutne razmere in vladni ukrepi. Dotaknila sta se tudi naraščajočega verbalnega in fizičnega nasilja v družbi, imenovanj in kadrovanj, za katera bosta kot predsednica oz. predsednik pristojna, odnosa do evropske enotnosti ter vrednot v družbi.

Soočenje je vodila Rosvita Pesek.

Kdo bi bil boljši predsednik države?

Začelo se je z vprašanjem, zakaj kandidata menita, da bi bila boljša predsednika od drugega. Nataša Pirc Musar je odgovorila, da ne gre za to, kdo je boljši in kdo slabši. Pomembne so vrednote. Sama je poudarila štiri točke, ki so po njenih besedah vezane na prihodnosti. Želi si poenotiti politiko pri projektih, ki presegajo en sam mandat, denimo pri zdravstveni in pokojninski reformi. Pomembne so ji različne oblike varnosti, začenši z obrambo, saj imamo ne nazadnje blizu vojno. Varnost ima po njenih besedah različne oblike, tudi prehransko, energetsko, pa čisto osnovno osebno, človeško varnost. Nataša Pirc Musar želi tudi biti ambasadorka zelenih tehnologij in trajnostnega razvoja, saj "planet poka po šivih".

Anže Logar je poudaril, da bodo o tem, kdo je boljši, odločili volivci. Sam želi volivcem predstaviti svoj program. Delovati želi povezovalno in prisluhniti vsem, ki imajo različna stališča. Sicer pa se predsednik republike po njegovih besedah ukvarja s strateškimi problemi, ne dnevnopolitičnimi. Logar meni, da ima dobre politične izkušnje, saj se politične obrti uči že 23 let, zato lahko kot predsednik republike nemudoma začne delati. Deloval je v mednarodni skupnosti in bo poskušal poskrbeti za to, da bo Slovenija zraven, ko se bo odločalo o pomembnih vprašanjih prihodnosti, je zatrdil.

Strankarstvo – breme ali prednost?

Pirc Musar se je na Logarjeve besede odzvala in poudarila, da je Logar strankarski človek, saj je doslej intenzivno deloval v stranki SDS. Sama je brez tega "nahrbtnika", nikoli ni bila v nobeni stranki in ni bila vpeta v dnevno politiko, "ki je Slovenijo razdeljevala". Po njenem prepričanju je ravno to izjemnega pomena za funkcijo predsednika republike, ki mora predstavljati vse državljane. Poudarila je, da ima tudi sama mednarodne izkušnje. Ne nazadnje je bila v evropski delegaciji, ki je odšla v ZDA po razkritjih Edwarda Snowdna, 15 let je bila strokovnjakinja za človekove pravice v Svetu Evrope.

Logar je poudaril, da kandidatki ni ničesar očital, oba imata mednarodne izkušnje, a vsak nekoliko drugače. O primernosti pa bodo odločali volivci, je znova poudaril. Spomnil pa je, da si je kot zunanji minister in tudi prek drugih mednarodnih funkcij ustvaril precejšnjo telefonsko knjižico državnikov, ministrov, ki lahko Sloveniji pomagajo.

Pirc Musar ga je opomnila, da teh funkcij ne bi dobil, če ne bi bil član SDS-a. Obenem je poudarila, da mu članstva ne očita, nasprotno, prav je, da gredo ljudje v politiko, je poudarila. Je pa dodala, da jo je nekaj zmotilo pri Logarjevem nekdanjem ministrovanju na resorju zunanjih zadev. Po njenih besedah je namreč Logar Slovenijo odmikal od jedrne Evrope in jo bližal Višegrajski skupini. Poudarila je, da to niso njene vrednote, da mora biti Slovenija v jedrni Evropi, med državami, ki verjamejo v človekove pravice, solidarnost in ustavne vrednote.
Logar ji je odvrnil, da prvi del njene trditve ne drži. Sam se vidi kot največjega zagovornika združene Evropske unije in Slovenije v njenem jedru. Govoriti, da bi se radi priključili jedru, je pomanjševanje Slovenije, saj tam že smo, je zatrdil in dodal, da se v njegovem mandatu niso oddaljevali od jedra, kaj šele, da bi se priključili kakšni drugi neformalni skupnosti. Slovenija je krepila srednjeevropsko vez, mediteransko vez, krepila strateška partnerstva s Francijo, Nemčijo, Italijo. Dodal je še, da se je z madžarskim zunanjim ministrom srečal bistveno manjkrat kot z avstrijskim, italijanskim ali francoskim.

Vojna v Ukrajini in čas, ki prihaja

Nemški predsednik Frank Walter Steinmaier je po obisku Kijeva nemške državljane nagovoril z besedami, da Nemčijo čakajo težki časi. Voditeljica je kandidata vprašala, kako vidita čas, ki prihaja. Kaj nas čaka?

"Čakajo nas res težki časi, pred nami je polno izzivov, kjer bo mednarodna vez in povezanost Slovenije z mednarodnim okoljem ključna. Ko je Rusija napadla Ukrajino, je bila moja prva misel – 'to bo težava s plinom' in zato je bila potem moja prva pot že v marcu odhod z delegacijo v Alžirijo, kjer smo se srečali z zunanjim ministrom, predsednikom, kjer smo se dogovorili, da se 40 odstotkov dobav plina 'naredi' tudi s Slovenijo," je odgovoril Logar in dodal, da ga veseli, da je vlada Roberta Goloba ta projekt nadaljevala. Po njegovih besedah je treba nujno poskrbeti za diverzifikacijo virov energije.

"Zagotovo ne lahek, a ne le za Slovenijo, pač pa za cel svet. Vojna v Ukrajini je pokazala vso širino spopada med Rusijo in Ukrajino, spremljam tudi, kaj se dogaja v Afriki z dovozom žita, ali afriškim državam res preti lakota," pa je na vprašanje, kakšen čas prihaja, odgovorila Pirc Musar. Glede Slovenije je dejala, da je izjemno vesela, da smo v EU-ju. "Spremljam, kaj se znotraj EU-ja dogaja, zato da bo draginja manjša, pri enem od zadnjih projektov je zelo, zelo sodeloval tudi predsednik vlade Robert Golob, ki ga predsednica Evropske komisije (EK) Von der Layen velikokrat pokliče, ker je res specialist za energetiko. Evropa se je odločila, da gre v skupne nabave plina, kot državljanko in morebiti prihodnjo predsednico me je zaskrbel neke vrste egoizem držav članic EU-ja, ki so vsaka posebej želele zagotoviti stabilno dobavo energentov tudi na račun tistih, ki imajo manj moči, tu sem se res bala, da bo Slovenija potegnila krajši konec vrvice, a znotraj EU-ja se v teh časih krepi solidarnost, ki jo želim poudarjati in na njej graditi," je nadaljevala Pirc Musar.

Draginja in ukrepi vlade

Glede draginje v Sloveniji je Pirc Musar prepričana, da je Golobova vlada hitro reagirala z draginjskim dodatkom za najrevnejše, a je morda malce prepočasi reagirala s pomočjo gospodarstvu."Nič ne pomaga, če bodo ljudje dobili draginjski dodatek, ne bodo pa imeli več plače," je bila slikovita.

"Delim mnenje s protikandidatko, vlada je relativno hitro posegla na trg energije za gospodinjstva in kar prepozno za gospodarstvo. Slišimo predsednika gospodarske zbornice, tudi obrtnikov, da so te meje, kriteriji za pridobitev pomoči naravnani ne najbolj optimalno. Tu pričakujem od vlade posluh za obrtnike, ravno zato, da bo ta instrument namenjen temu, da bo gospodarstvo preživelo," je nadaljeval Logar in dodal primerjavo, da je Nemčija "praktično v trenutku sprejela paket 200 milijard pomoči".

Mir, normalno življenje in ruski energenti

Voditeljica je kandidata vprašala, kaj bosta storila, če se bodo ljudje kar naenkrat obrnili na drugo stran in rekli, da hočejo mir, normalno življenje, ruske energente in nižje položnice. Bosta varovala enotnost EU-ja ali zagovarjala čimprejšnji dogovor z Rusijo za vsako ceno?
"Ne smemo pozabiti, kdo je v tej vojni agresor. Kot pravnica vojno spremljam z vidika mednarodnega prava, gre za agresijo najhujše vrste za agresijo stalne članice varnostnega sveta (VS Združenih narodov). Res je, da je Rusija mislila, da bo Ukrajino hitro pokorila, a zaveza EU-ja, da Ukrajini pomaga, je po mojem tista prava. Ukrajina je napadena država, Ukrajina je tista, ki se želi braniti, ki se hoče braniti, po drugi strani si pa vendarle dovolim biti tudi malce kritična do EU-ja, zdi se namreč, da premalo ljudi dela za mir, to je tisto, kar ljudje pogrešajo," je odgovorila Pirc Musar in dodala, da veliko pričakuje od nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki pravkar potuje z gospodarsko delegacijo na Kitajsko.

"Cel svet," je dejala Pirc Musar, velike upe polaga v Kitajsko, Indijo in Turčijo, ki so bližje Rusiji in jo bodo lažje prepričale, "naj konča morijo". Pirc Musar upe polaga tudi v ruski narod in pričakuje, da bodo intelektualci, ki zmorejo in si upajo spregovoriti, začeli govoriti še glasneje. "Pričakujem pa tudi od EU-ja, da se bo zbralo nekaj državnikov, odšlo do Putina in Zelenskega ter poskušalo najti pot do miru. Težko sprejemam stališče Zelenskega, da se s Putinom ne želi pogajati. Če želimo to vojno končati, morata vendar obe sprti strani sesti za mizo,« je sklenila.

"Bojim se, da je staviti na Kitajsko in na Indijo preveč optimistično. Kitajska ima svoje interese, Indija pa ima 60 odstotkov orožja kupljenega od Rusije in je strateško vezana nanjo. Zamenjava tega arzenala bi trajala več kot desetletje," je temo nadaljeval Logar in dodal, da se ne strinja z oceno, da v EU-ju ni posluha oz. iskrene želje po miru. "EU temelji na miru," je poudaril in dodal, da je bil na sestankih zunanjih ministrov držav članic pa tudi na sestankih zunanjih ministrov članic NATA, kjer se je "vsak dan razpravljalo, kako narediti nekaj, da se doseže mir".

"Rusija namenoma sestreljuje energetsko omrežje Ukrajine zato, da bi še dodatno prizadela ljudi v Ukrajini. S takšno državo se je težko pogajati, s takšno državo se je nemogoče pogajati. Ko ruši, sestreljuje z droni – vsaj tako pišejo mediji – Severni tok, napeljavo s plinom samo zato, da EU ne bi dobil plina oz. da bi bil plinski mrk, se je tudi težko pogovarjati s takšno državo," je dejal Logar in dodal, da navedeno pomeni, da Ukrajina brani demokratične vrednote Zahoda proti ruskemu agresorju. Logar je še dejal, da podpira napore vlade za iskanje skupnega stališča znotraj EU-ja. "Nagovoril bi državljanke in državljane, naj zaupajo vladi, da je to edina prava pot," je sklenil.

Kultura dialoga in kritika prvakov strank

V oddaji so predvajali izjavi prvakov dveh največjih strank po prvem krogu predsedniških volitev. Premier in predsednik stranke Gibanje Svoboda Robert Golob je dejal: "Zagotovo ne bomo dovolili, da se kandidat SDS-a zavihti v predsedniško palačo. To bi bilo nekaj, kar bi Slovenijo vrnilo v mračne čase zadnjih dveh let, in tega si zagotovo nihče ne želi."
Predsednik SDS-a Janez Janša pa: "Če bo to spopad dvojih vrednot, bodo na eni strani vrednote slovenske osamosvojitve in ustavnosti, na drugi pa vrednote davčnih oaz." Voditeljica je kandidata pozvala h komentarju teh izjav.

Pirc Musar je glede Golobove izjave dejala, da sama zagotovo ne bi uporabila takšnega besednjaka, zdi se ji preagresiven. Bolj jo je zaskrbela izjava Janše. Kadar koli se oglasi, iz njega vejejo jeza, sovraštvo in cinizem, je zatrdila. V politiki je treba ravnati drugače, treba je gojiti kulturo dialoga, in to je po njenih besedah odgovornost vsakega politika – to je tudi razlika med politikom in državnikom. Obljubila je, da bo kulturi dialoga sledila in da bo kot predsednica republike tudi opozarjala na zdrse na tem področju. Zatrdila je, da je na svojem Facebooku zaznala grob govor med svojimi volivci in jih opozorila. Logarja je izzvala z besedami, da ni opazila, da bi on ravnal tako.

Logar je dejal, da se ne strinja z izjavami obeh prvakov, in dodal oceno, da je nestrpnost v slovenski družbi dokaj enakomerno razporejena med oba politična pola. Napovedal je, da se bo zavzel, da se politika usede skupaj in zaveže k strpnemu dialogu. Nekaj nestrpnosti je zaznal v besedah Goloba, a to ne bo ovira za sodelovanje po drugem krogu predsedniških volitev. Zavezal se je, da iz njegovih izjav nikoli ne bosta vela cinizem in ostrina, ampak vedno tisto, kar nas povezuje.

Pirc Musar ga je spomnila, da tišina v politiki pomeni strinjanje. Obtožila ga je, da ko še ni bil predsedniški kandidat, praktično nikoli ni opozarjal na grob govor njegovih strankarskih kolegov in predsednika njegove stranke Janeza Janše. Logar je protikandidatki odvrnil, da se poznata samo štiri mesece in da ne pozna njegovih ravnanj, izjav pred tem. Zatrdil je, da že 23 let opozarja na iste stvari "znotraj posameznega kroga".

Nato se je med njima razvil dialog.
Logar: "Moja celotna pot, pa tudi tisti, ki me poznajo, vam bodo znali povedati, da sem vedno opozoril na zdrse in slabe besede oziroma nestrpne besede. Res, morate mi verjeti, težko prenesem ta oster dialog, ki se je zdaj zažrl v slovensko politiko in bom naredil vse, kar je v moji moči, da do tega ne pride in to je bil tudi eden od razlogov, da sem se odločil kandidirati za predsednika republike, ker iz te funkcije bistveno lažje vplivaš na to, da se pomiri ..."
Pirc Musarjeva: "A se lahko samo malce pošalim? Če vam bo to uspelo tudi znotraj vaše stranke, gospod Anže Logar, vam bom tudi jaz kot predsednica republike podelila odlikovanje."
Logar: "A se lahko ne pošalim? Ne bo treba, ker bom kot predsednik republike z vsemi predsedniki ravnal enako."
Pirc Musarjeva: "Če ne boste predsednik, bi si želela, da boste znotraj stranke zastavili to svojo moralno avtoriteto. Namreč, ta polarizacija znotraj slovenske družbe je odgovornost politike in je odgovornost tudi vaše stranke."
Logar: "Vseh strank."

Izjava Zorana Jankovića: SDS prinaša trpljenje

Voditeljica je oba kandidata povprašala tudi za mnenje o izjavi ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki jo je izrekel na spominski slovesnosti na sv. Urhu pri Ljubljani. Dejal je: "Gospod Logar je oseba, ki se poskuša prikazati, kot da včeraj ni bil član SDS-a, to je stranka, ki prinaša trpljenje v to domovino, ki uničuje javne medije, in dokazuje pravico s solzivcem in vodnimi topovi".

"Tako goreče in s temi besedami sama ne bi povedala vsebine, ki jo je podal gospod Janković, a vsebina je vendarle povedna. Večkrat sem sama podobno razlagala, da je bila vladavina gospoda Janeza Janše zadnji dve leti nekaj, kar je povzročilo hud zdrs v demokraciji, padec vladavine prava, napad na medije ... Vse to je poudarjal tudi Janković. To je nekaj, česar res ne bi želela pozabiti in bom na to vedno opozarjala, tudi če bom izvoljena za predsednico," se je odzvala Nataša Pirc Musar.

"Gre za bistveno razliko med menoj in vami gospod Anže Logar. Večkrat sem imela občutek, da v tej kampanji ne želite jasno izražati svojih stališč, da ste se izogibali odgovorom na konkretna vprašanja. Sprejemam to kot del vaše taktike v predvolilni kampanji. A ne morete izbrisati svojih 20 let dela v politiki gospoda Janeza Janše in v SDS-u, pa če bi še tako hoteli. Mislim, da je bil to glavni poudarek v govoru gospod Jankovića," je sklenila Pirc Musar.

"Moja stališča so kristalno jasna. Vedno. Zavzemam se za dialog. Mislim, da bolj jasne opredelitve mojih stališč ne more biti, s svojimi dejanji to tudi dokazujem, da za besedami stojijo konkretna dejanja z moje strani. Kar se tiče te izjave, to ni bilo prvič, saj je gospod Janković to isto povedal nekaj dni prej, ko je bila komemoracija pri spomeniku na Žalah, kjer sem bil tudi sam, pri spomeniku žrtvam 2. svetovne vojne. Veste, kaj se je tam zgodilo? Neki gospod je prišel do mene in dejal: 'Veste kaj, gospod Logar, sem bivši partijski šef neke celice v Ljubljani, to, kar si je dovolil gospod Janković, to pa ne spada na komemoracijo in obeležitev takšnih dogodkov,'" se je na Jankovićevo izjavo odzval Logar.

"Če ljudje iz tistega miljeja tako razmišljajo, mislim, da tudi širša množica enako misli. Verjamem, da tudi protikandidatka meni, da tovrstni dialog ali nagovor ni primeren za takšen dogodek, kot je obeležitev žrtev 2. svetovne vojne," je še pristavil Logar. "Lahko vam pritrdim, tudi sama sem bila presenečena, da se je to zgodilo na komemoraciji," se je strinjala z Logarjem Pirc Musar.

Lojze Peterle: Kaj bosta naredila za vrednote osamosvojitve?
Nekdanji predsednik vlade Lojze Peterle je kandidatoma v oddaji Intervju postavil vprašanje glede vrednot osamosvojitve. Muzej osamosvojitve bo aktualna vlada pripojila Muzeju novejše zgodovine.

"Kar se tiče osamosvojitvene vojne je nedvomno to del naše novejše zgodovine in zaradi tega imamo danes samostojno domovino Slovenijo. Vsa pohvala mora iti osamosvojiteljem, to, kar me kot državljanko moti, pa je, da se tudi ta osamosvojitvena vojna uporablja za polarizacijo med levimi in desnimi, če želite. Težko sprejemam, da se znotraj politike neko verodostojnost daje samo g. Janši in njegovim sopotnikom pri obrambnem delu osamosvajanja Slovenije, pozablja pa se, kako je politika na čelu z g. Kučanom garala v političnem dialogu za samostojnost," se je odzvala Pirc Musar. Glede muzeja osamosvojitve pa je dejala, da bi moralo ustanavljanje muzejev biti izven politike.

"O tem naj presodi stroka, kako in na kakšen način naj obeležimo osamosvojitveno vojno. Gre za to, da je meni kot državljanki popolnoma vseeno, ali imamo samostojen muzej osamosvojitve ali pa je to del muzeja novejše zgodovine Slovenije," je sklenila Pirc Musar in dodala, da jo moti, da se to zgodovinsko obdobje zlorablja za politizacijo.

"Želim si tistega vzdušja, ki ga srečam na začetku rokometne tekme, košarkarske tekme, ko desettisočglava množica vstane, razprostre slovenske zastave in zapoje himno. Takšnega občutka si želim, ko bomo govorili o naši državnosti. Zame je osamosvojitvena vojna nekaj najbolj svetega, mi smo dobili svojo državo, jaz vem, da sem šel s svojo mamo volit na prvih volitvah, četudi nisem imel volilne pravice, zato da sem videl, kakšen je volilni listič, kako se obkroži in kako se ga vrže v skrinjico, zame je to bil izjemen dogodek, zato cenim vsakega in vse, ki so prispevali k osamosvojitvi,« pa je povedal Logar in dodal, da smo verjetno Slovenija ena redkih držav, kjer se sprašujemo, ali bomo posebej poudarili in postavili spomenik svoji državi.

"Mislim, da te dileme ne bi smelo biti. Mislim, da je predsednik Pahor pripravil 16 dogodkov, kjer je poudarjal dosežke osamosvojitve, na enem sem tudi sam govoril in sam bi zagotovo nadaljeval to tradicijo, razširil bi jo in vključil več mladih," je nadaljeval Logar in dodal, da ima predsednik Pahor prav, ko je pri Golobovi vladi "izrazil zadržke, da se ukine ta muzej oz. da se pripoji k drugemu muzeju".