Na Prvem programu Televizije Slovenija se je soočilo vseh sedem kandidatk in kandidatov za predsednico oziroma predsednika republike: Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič, Sabina Senčar. Soočenje je vodila Erika Žnidaršič.

Neodvisna kandidatka Nataša Pirc Musar je v uvodu odgovorila na nedavni očitek kandidata SD-ja in Gibanja Svoboda Milana Brgleza, da je kandidatka, ki je odvisna od tranzicijskega kapitala. Kot je dejala, je kot neodvisna kandidatka, za katero ne stoji nobena stranka, pričakovala različne napade. "Moj tranzicijski kapital sta vodenje urada informacijskega pooblaščenca in zavzemanje za temeljne človekove pravice. Iz nič sem postavila organ, ki je postal najbolj spoštovana institucija v Sloveniji," je spomnila na svoj mandat informacijske pooblaščenke med letoma 2005 in 2014.

Glede očitka, da od svojega plačila odvaja zelo malo davkov in prispevkov, je Pirc Musar dejala, da je svojo uspešnost vezala na uspešnost svoje odvetniške družbe, katere direktorica je in zaposlena. "Ne izplačujem si minimalne plače, izplačujem si 2000 bruto, kar je 1400 evrov neto." Ob tem je dejala, da se ji to plačilo za odvetniško službo ne zdi nizko. "Plačo sem vedno vezala na uspešnost podjetja. Podjetje je uspešno in seveda si potem izplačujem dobiček in dividende ter od tega plačam poln davek."

Milan Brglez pa je opozoril, da je davčna optimizacija, ki jo je očital Pirc Musar, možnost izbire, koliko nekdo prispeva v davčno blagajno. "Težava davčne optimizacije je v tem, koliko prispevkov nekdo plača. Prispevki gredo namreč v zdravstveno in socialno blagajno. Drugi, ki smo v javnem sektorju, pač ne moremo izbirati, sledimo zakonu in to je to."

Pozneje je voditeljica soočenja Erika Žnidaršič povzela poslovne poti moža kandidatke Aleša Musarja, ki so prepletene tudi s podjetji v davčnih oazah in številnimi prevzemi. Pirc Musar je solastnica podjetja Ruska dača, ki je osrednje podjetje omrežja zakoncev Pirc Musar in je posredno povezano tudi z nekaterimi podjetji v davčnih oazah. Ločeno in skupno imata zakonca Pirc Musar 12 podjetij, lani so imela 1,8 milijona izgube, tista s pozitivnim izidom pa skupno 164.645 evrov dobička. Pirc Musar je dejala, da se z možem o njegovih poslih ne pogovarja, ker ima dovolj dela v svoji odvetniški pisarni. Zavrnila je, da bi bila kot 15-odstotna lastnica Ruske dače "slamnata lastnica", čeprav poslovanja podjetij, ki poslujejo v davčnih oazah, ne pozna. Zatrdila je, da podjetja, v katera sta vpeta z možem Alešem Musarjem, delujejo zakonito, plačujejo davke in so družbeno odgovorna. "S svojimi plačami, davki na dobiček in dividendami sem v letu 2021 prispevala 52.000 evrov davkov, kar ustreza letni plači slovenskega poslanca."

(Ne)odvisni kandidati

Za neodvisnega predsedniškega kandidata Anžeta Logarja med drugim podpise in donacije zbirajo prek tajništva stranke SDS. To pomeni, da ni neodvisen kandidat, je izpostavila voditeljica. "Ne, zakaj? Prosim jih za podporo, če se odločijo, da bodo, bodo, če ne bodo, pa ne bodo, to je njihova odločitev," je Logar odvrnil na očitek in dodal, da ni zaradi tega dolžnik stranke. "Če po tej logiki gledamo, sem dolžan vsakemu, ki pomaga moji kampanji," je poudaril.

"Mislim, da samo vprašanje gole odvisnosti ni bistveno, bistveno je, kakšne politike nekdo zagovarja. V preteklosti so se kandidati pokazali v določeni luči, za Logarja zelo dobro vemo, da je pribočnik Janeza Janše, in v zadnjih dveh letih smo lahko v vsej državi videli in občutili, kaj to pomeni. A si res želimo, da takšen človek zavzame mesto predsednika republike in ima škarje in platno za imenovanje ustavnih sodnikov, mislim, da ne," je glede neodvisnosti kandidatov povedal kandidat Levice Miha Kordiš.

"Kako naj se na to odzovem? Nimam česa povedati, jaz sem svoj kandidat, zbral sem dovolj podpisov in se podajam v to tekmo iskreno," se je odzval Logar. Na vprašanje voditeljice, ali je v preteklosti to svojo avtonomijo v stranki SDS kdaj pokazal, ali je kdaj interno protestiral proti kakšni potezi stranke, je odgovoril, da je vedno vodil politiko zunanjega ministrstva tako, kot je sam menil, da je pravilno. Primera, kdaj je opozoril na kakšno nepravilnost, ni navedel, saj da javno ne komentira notranjih diskusij prejšnje vlade ali stranke.

Prebilič: Ideološke delitve so nepomembne

Na vprašanje, ali bi bila Milan Brglez in Anže Logar sposobna povezati državljane ali bi jih, glede na to, da pripadata dvema različnima blokoma, še bolj razdelila, je Vladimir Prebilič odgovoril, da je čas za nov obraz. "Novo politiko de facto zagovarjam na lokalni ravni, kjer smo ljudi povezali." Ideološke delitve pa so po njegovih besedah nepomembne. Dodal je, da bosta imela oba kandidata zelo veliko dela. "Kdor koli od njiju bo predsednik ali bi bil predsednik, bi moral pokazati zelo veliko mero samoomejevanja." Če si član neke stranke, potem so v ozadju vedno tudi pričakovanja te stranke, meni Prebilič. "Mislim, da je zelo težko prerezati to popkovino." Prebilič je ob tem še poudaril, da sam plačevanje davkov razume kot najbolj domoljubno dejanje. "Če nekdo ustvari več, mislim, da je prav, da več tudi prispeva. To se mi zdi bistveno."

Na očitek, da svoje interese zna postaviti pred interese stranke, ki ji pripada, ker naj najprej ne bi želel kandidirati kot kandidat stranke SD, je Brglez dejal, da bi bila njegova kandidatura v času, ko je bila za kandidatko predvidena še Marta Kos iz Gibanja Svoboda, rušenje koalicije. "Ko pa se je to mesto izpraznilo, sem se potrudil, da sem postal kandidat obeh strank."

Cigler Kralj: To niso skrajne vrednote

"Drugih kandidatov ne bi komentiral, zase pa lahko rečem, da sem bil vedno odvisen od dela svojih rok. Mislim, da je jasno, da sem desnosredinski kandidat," pa je povedal kandidat NSi-ja Janez Cigler Kralj.

Glede posvojitev otrok istospolnih parov je Cigler Kralj dejal, da lahko odkrito pove svoje odklonilno mnenje, saj ga ne skriva in mu ni nerodno. "To niso skrajne vrednote, to so vrednote, po katerih slovenski človek živi že stoletja, lahko rečemo tudi tisočletja, to, da bi delo moralo biti cenjeno in spoštovano, to, da se podjetnikov ne zmerja in tišči z bajoneti v morje, to, da se otroku v postopku posvojitve da možnost, da je posvojen v najbolj optimalno skupnost s prisotno mamo in očetom, to so vrednote, na katerih lahko slovensko družbo povežemo," je povedal Cigler Kralj.

Kordiš: Mimogrede bomo v položaju, ko bo splav pod vprašajem

"Želim biti glas za mir na mednarodnem parketu kot predsednik RS v tujini, doma pa želim delovati kot glas za solidarno družbo, solidarno prihodnost. V tem ne vidim prav ničesar skrajnega, kaj je skrajnega v tem, da želim z mesta predsednika republike braniti javno zdravstvo," je povedal Kordiš.

Voditeljica je Kordiša vprašala, ali se mu njegova izjava ne zdi skrajna, in jo prebrala, da "ljudje s skrajno desnim svetovnim nazorom slabše opravljajo strokovni del svojega poslanstva". "Absolutno, mislim, da je to stališče, ki ga potrebujemo na mestu predsednika republike. Veste, kam bi prišli, še posebej ob kontekstu balinanja in preračunavanja z imenovanji ustavnih sodnikov, pri čemer je politična sredina poskušala podkupovati skrajno parlamentarno desnico s tem, da jim nastavlja ustavne sodnike, mimogrede se bomo znašli v položaju, ko bo pod vprašajem ustavna pravica žensk do svobodnega odločanja o rojevanju otrok," je zavrnil namigovanje, da naj bi bilo njegovo stališče skrajno.

Logar: Mediji morajo biti psi čuvaji

"Mediji morajo biti t. i. psi čuvaji, konkretno pa sem že večkrat povedal, da dogajanja v medijih ne komentiram, ker je to luksuz, ki si ga politik ne sme dovoliti," je povedal Logar in dodal, da si težko predstavlja, da bi se predsednik republike odzval na dogajanje v medijih.

"RTV je od vseh ljudi, ki plačujejo, in mora biti politično neodvisen, pa ne samo od desne, pač pa politično neodvisen od dnevne politike ali vladajoče, če hočete," je povedala Senčar.

"Težava je trenutni zakon o RTV-ju, ker omogoča državno televizijo, ker politika vpliva z izvolitvijo, vprašanje je, ali se politika samoomejuje," je nadaljeval Brglez.

Pirc Musar: Neha naj se lomastenje po RTV-ju

"Iz lastne izkušnje dela v hiši lahko povem, da je politika vedno želela imeti vpliv predvsem na informativni program, zato je še kako pomembno, da se zakon spremeni, in predlog zakona gre v pravo smer. Predvsem iz programskega sveta je treba politiko odstraniti, ne gre drugače," je dejala Nataša Pirc Musar in dodala, da vidi veliko razliko med tem, kar so počele leve stranke in kaj počnejo desne stranke danes. "Po javni RTV naj se preneha lomastiti," je dodala.

"Prej se je lomastilo po programskem svetu, danes pa se lomasti po konkretnem programu in se poskuša vplivati na poročanje novinarjev, to je bistvena razlika, apeliram na politiko in vse, da se razmere čim prej umirijo," je opozorila Pirc Musar in dodala, da bo na referendumu glasovala za.

Tudi Prebilič je dodal, da bo glasoval za zakon o RTV-ju. "Težave pri samoomejevanju slovenske politike so venomer prisotne, naj bo desna ali leva vlada, to je treba na glas povedati," je dejal.

Cigler Kralj pa meni, da novi zakon o RTV-ju ne bo dosegel cilja depolitizacije. "Pod krinko civilne družbe bo pripeljal notri še večji vpliv politike, kar pa je najbolj nevarno – prikrit bo in še okrepljen," je izjavil in dodal, da mu je bližje koncept, ko "ne skrivamo politične pripadnosti in povemo, jaz sem krščanski demokrat, jaz sem pa socialni demokrat, jaz pa liberalec".

Kordiš pa je opozoril, da je pravica do svobodnega informiranja ta hip že ogrožena, težava pa niso zgolj politične strankarske barve, pač pa je velika težava tudi barva denarja. "Večina medijev ne deluje kot servisi informiranja, pač pa kot gospodarske družbe, se pravi kot kapital. Čigav interes potem zasledujejo, bodo res delali za pravico javnosti do poštene informacije? Bodo res zagotavljali avtonomijo dela svojim novinarjem in promovirali raziskovalno novinarstvo ali bodo dali naprej informacije, ki bodo ustrezale lastniku medija, lastniku kapitala," je sklenil.

Senčar: Zdravstvo so uporabili za doseganje političnih ciljev

Kandidatka Sabina Senčar je dejala, da je cepljenje le ena od težav, ki so po dveh letih in pol epidemije eskalirale. "Ni šlo za zdravstveni problem, temveč za politični problem, zdravstvo je bilo uporabljeno le za orodje za doseganje političnih ciljev in nič drugače. Ko se politika vmeša v mojo stroko, mislim, da je skrajni čas, da se jaz, kot stroka, vmešam v politiko." Poudarila je, da so bile med epidemijo kršene temeljne človekove pravice, a so se vsi ozrli stran. Na vprašanje, ali se ji zdi rdeča predsedniška preproga primeren prostor za uveljavljanje svojih stališč, je Senčar odgovorila, da je to pravi prostor za branjenje človekovih pravic. "Zdravnik je podoben predsedniku, zdravniki ne smemo delati razlik. Kdor koli pride k nam, se ne sprašujemo o pacientovih političnih prepričanjih, načelih, spolni usmeritvi …" Predsednik mora braniti ustavni red in vsakega državljana posebej, je še poudarila.

Glede davkov je Senčar povedala, da je lastnica majhnega podjetja in ji je mar, kam gre denar. "Ne želim, da se davki povečujejo na račun takšne politike, kot jo vodite," je izpostavila očitek.

"V zgodovini poznamo primer, ko sta bila fevdalizem in tlaka, je bil 10-odstotni davek za fevdalca, pa so ga hoteli zvišati samo za malo in so bili kmečki upori, zdaj pa plačujemo ogromne davke, neverjetno višje, 40 odstotkov, če imaš višjo plačo, pa tudi več, pa je to vsem normalno," je sklenila Senčar.

Brglez: Donatorske pogodbe Slovenskih železnic šahovski zvezi nisem podpisal sam

Voditeljica Žnidaršič je Brgleza vprašala, ali je bil na mesto predsednika šahovske zveze leta 2019 izvoljen, ker je obljubil sponzorsko pogodbo s Slovenskimi železnicami v vrednosti 200.000 evrov. Dejal je, da pogodbe ni podpisal sam, da bi vodil šahovsko zvezo, pa ga je nagovoril predhodni izvršni odbor zveze. A kot je zapisnik navedla voditeljica, naj bi bila sponzorska pogodba vezana na izvolitev vodstva. "To je javni denar, ki je nujen, da šahovska zveza lahko deluje, kajti iz javnih razpisov ne more dobiti dovolj, da bi pokrila vse udeležbe reprezentanc v vseh kategorijah." Za pogodbo s SŽ-jem pa se je po Brglezovih besedah dogovoril nekdanji izvršni odbor zveze, ki ga je tudi zaprosil, naj tudi kandidira za mesto predsednika zveze.

Soustanovitelj zavoda Iskreni Janez Cigler Kralj pa je odgovarjal na očitek, da so Iskreni v času njegovega ministrskega mandata v prejšnji vladi povečali dobiček za 1000 odstotkov. "Lahko da so povečali dobiček, v primeru razpisa za najranljivejše skupine, za programe za pomoč v stiskah v času covida-19, so prejeli 130.000 evrov." A poleg razpisnih sredstev so prejeli še donacijo HSE-ja, Telekoma, je opozorila voditeljica. "Lahko odgovarjam samo za zadeve, ki sem jih podpisal kot minister," je dejal. "Tudi KPK je ugotovil, da nisem kršil integritete."

Vabljeni k ogledu soočenja v videu spodaj.