V nedeljo se bo na volitvah za predsednico oziroma predsednika republike Slovenije potegovalo sedem kandidatk in kandidatov – Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar.

Prebilič: Predsednik ali župan?

Sklepno soočenje na Televiziji Slovenija je vodila Rosvita Pesek, ki je kandidata za predsednika države Vladimirja Prebiliča najprej vprašala, ali drži, da je oddal tudi kandidaturo za župana Kočevja. Prebilič je vložitev kandidature potrdil in pojasnil, da ima dovolj časa, da kandidaturo umakne in se posveti predsedniški. "Kar pa seveda ne pomeni, da bi v čemer koli zmanjševal svojo participacijo na predsedniški točki," je poudaril in dodal, da ima do 30. oktobra čas, da se lahko iz kandidature umakne in se posveti predsedniški kandidaturi, če pride v drugi krog. Dodal je, da so ga zadnje ankete ohrabrile in "da je še vse mogoče".

Levi, desni, sredinski, avtoritarni ... predsednik?

Voditeljica je v uvodu izpostavila izjavo premierja Roberta Goloba, ki je ob predstavitvi kandidature Milana Brgleza dejal, da razbijanje leve sredine na oblast pripelje "avtoritarce" in da "nekateri zelo zreli ljudje tega še ne vedno ne dojamejo", s čimer je meril na podporo, ki sta jo kandidatki Pirc Musar izrekla dva nekdanja predsednika države. Kandidatka Nataša Pirc Musar je glede izjave dejala, da ji je žal, "da se na predsedniško funkcijo gleda kot na tisto, ki bi se morala ujeti v stranke in strankokracijo". Dodala je, da je predsednik vlade žal pozabil na neodvisne kandidate in da se je veliko pogovarjala z volivkami in volivci, ki imajo dovolj strankarskih prepirov in si želijo neodvisne predsednice.

Kandidat strank SD in Gibanja Svoboda Milan Brglez premierjeve izjave ni komentiral in se je obema strankama zahvalil za podporo, ki jo, kot je dodal, skuša udejanjati na terenu.

Miha Kordiš, ki se na volitve podaja kot kandidat koalicijske stranke Levica, je na vprašanje, ali s svojo kandidaturo "pomaga na oblast desnici", odgovoril, da so v stranki vstop v predsedniško tekmo najavili, ko nobena stranka obstoječe koalicije ni imela svojega kandidata. "Predsedniško mesto ne pripada ne enemu ne drugemu bloku, pripada ljudem. In na tak način bi želel tudi sam to funkcijo opravljati, da sem glas za običajne delovne ljudi," je poudaril.

Kandidatka neparlamentarne stranke Resni.ca Sabina Senčar je dejala, da za podporo ni prosila nikogar. "Sem se javila različnim strankam, ali bi me podprli, ampak ne s posebno prošnjo," je dejala. Dodala je, da ima občutek, kot da je na parlamentarnih volitvah, in poudarila, da mora biti predsednik nadstrankarski.

Tudi Vladimir Prebilič je poudaril, da predsednik ne pripada ne levemu ne desnemu bloku, ampak o njem odločajo ljudje. Dejal je, da volivke in volivci ne potrebujejo napotkov nekdanjih predsednikov, koga naj volijo. Dejal je, da je na soočenjih pogosto govor o povezovanju, a dodal, da v premierjevi izjavi povezovanja ne vidi.

Na vprašanje, zakaj ima desni pol dva kandidata strank, ki sta sodelovali v prejšnji vladi, je kandidat NSi-ja Janez Cigler Kralj odgovoril, da so v prejšnji vladi pokazali, "kaj se pravi delati in imeti ljudi pred očmi, ko primeš za krmilo in tudi v kriznih razmerah ne odstopiš". Pojasnil je, da so v NSi-ju s svojo kandidaturo in povečanjem števila kandidatov "omogočili, da drugi krog bo".

Poslanec SDS-a Anže Logar, ki sicer kandidira s podpisi volivk in volivcev, je izjavo premierja Goloba označil za nedemokratično. "Če bo po naše, je vse v redu, če ne bo po naše, imamo avtoritarce," je ponazoril. Dodal je, da so po njegovem mnenju ljudje hvaležni, da je več kandidatov, ker se tako lažje odločajo.

Ali ob praznikih obesite slovensko zastavo?

"Rdečo zastavo za 1. maj," je na vprašanje, ali v času praznikov na svojem domu izobesijo slovensko zastavo, odgovoril Miha Kordiš in pojasnil, da slovenske zastave ne izobeša, ker se država izkazuje kot zelo "mačehovska do svojih državljank in državljanov". Mladi nimajo za najemnino, starejši čakajo na dom za ostarele, ljudje trpijo v vrstah čakajoč na zdravnika, je naštel. "Hkrati se množijo lobiji, superbogataši, korporacije … mi v tem trenutku nismo več suverena država, to suverenost si moramo šele priboriti," je dejal Kordiš.

"Vse življenje živim v večstanovanjskem bloku, tudi danes, in nikoli še nisem bila zadolžena za razobešanje zastav," pa je odgovorila Sabina Senčar in dodala, da pa zastava med prazniki na njenem bloku vsekakor visi.

"Vedno, vedno je na hiši zastava, ko je praznik, ne samo to, obesili smo jo tudi na glavni trg, na Mestni vrh, ter razdelili vsem občankam in občanom kot darilo," je odgovoril Vladimir Prebilič.

"Vedno na naši hiši visi slovenska zastava ob vseh državnih praznikih, me pa kdaj pa kdaj zamika, da bi oz. upam, da mi ne bo treba, če pa bo, bom obesila tudi mavrično zastavo," je nadaljevala Nataša Pirc Musar.

"Enako, vedno visi, tudi ko niso praznični dnevi," je dodal Milan Brglez.

"Vedno obesim zastavo, celo več, v svojem volilnem okraju na Črnem Vrhu sem daroval 10. največjo zastavo, pet metrov dolgo," je povedal Anže Logar.

"Obesim, če se le da, ob tem zapojemo Zdravljico, drugače pa jo, ko slovenski športniki tekmujejo, tudi damo gor," je sklenil Janez Cigler Kralj.

Vojna v Ukrajini

Premierju Robertu Golobu sta pred kratkim kot prvopodpisana Spomenka Hribar in Aurelio Juri poslala odprto pismo, v katerem pozivata, naj Nato ali EU v Moskvo napotita pogajalsko delegacijo. "Čemur smo priča zdaj, je popolna kontinuiteta politike vaše vlade z Janševo, ki je v imenu enotnosti v EU-ju in Natu slepo in nekritično sledila vsemu, kar so odločali njuni vodilni pod vodstvom politike ZDA," je zapisano v pismu. Kaj o vsebini menijo kandidati?

"Strinjam se s pismom, podpiram enaka stališča, moramo se zavzemati za čimprejšnje pogajanje in nehati pošiljati orožje," je pismo komentirala Senčar.

"Jasno je, da je Rusija agresor, jasno je, da je Putin dokončno iztiril, vendar za mir mora biti vedno priložnost, vedno se je treba o tem pogovarjati. Presenečen sem, da je predsednik Zelenski prepovedal pogovore o miru, namreč nadaljevanje vojne pomeni uničevanje Ukrajine, pomeni več žrtev in na koncu se bomo znašli v slepi, ki lahko pomeni tudi uporabo nuklearnega orožja. Nujno in vedno moramo poiskati pot do miru," je opozoril Prebilič in dodal, da v slovenski ustavi piše, da smo država, ki se zavzema za mir. Mir je treba po njegovih besedah poiskati tudi za ceno odrekanja podpore Ukrajini v orožju.

"Treba je podpirati Ukrajino, bila je napadena, Ukrajini se je odvzelo ozemlje. Zavedati se moramo, da pogajanj brez Ukrajine ne more in ne sme biti, samo pomislite, kako bi se počutili Slovenci, če bi nekdo na silo želel, da se sklene neki mir, Sloveniji bi se pa odvzela tretjina njenega ozemlja. Seveda sem za mir, zato sem tudi večkrat rekla, da bom kot predsednica obudila pobudo proti jedrskemu orožju," je povedala Pirc Musar in dodala, da nas je vse strah, ko Putin rožlja z jedrskim orožjem.

"Po eni strani je treba pomagati Ukrajini, po drugi strani je tu režim sankcij, ki smo ga določili znotraj EU-ja. To je ena raven, druga je lahko predsedniška, vsekakor je zavezana ustavi, prek posrednikov potekajo poskusi, da pride do prekinitve sovražnosti, ki bi lahko privedla tudi do pogajanj. Takšni kanali so na eni strani Macron, na drugi Erdogan, najverjetneje pritisk tudi na Kitajsko, da skuša nekaj narediti zdaj, ko se rožlja z jedrskim orožjem, to dvojnost je najlažje udejanjati na funkciji predsednika države," pa je dodal Brglez.

"Podpiram Vlado RS in zunanjo ministrico, da vztrajata pri skupni evropski politiki. To, kar dela Putin v Ukrajini, je državni vojni terorizem, v vsakem primeru zaradi izgub na bojišču zdaj brez milosti strelja po civilnih objektih, mislim, da bo na podlagi tega verjetno nekoč tudi neko sodišče, ki bo ugotavljalo odgovornost," je komentiral Logar in dodal, da po posameznih državah potekajo pobude za mir, da so odprti kanali za pogajanja z ruskim režimom. Če bi bila kakšna možnost za napredek, tako Logar, bi ta bil dosežen.

"Ukrajina se bori za mir vseh nas, če se ne bi uprla in branila, se Putin ne bi ustavil samo pri Ukrajini, ampak bi še bolj ogrozil celotno Evropo, morda tudi nas. Dolžni smo ji pomagati na vse načine, moramo ostati trdni partnerji in zavezniki obeh naših ključnih družin EU-ja in Nata," je povedal Cigler Kralj.

"Vsebino tega pisma podpiram, podpiram v celoti in se sprašujem, zakaj mu vladi Slovenije nista sledili že zdavnaj. Ne prejšnja ne aktualna. Kar se v Ukrajini dogaja, je vojna med Putinovim militarizmom na eni strani in imperializmom Nata na drugi strani, ki ne ustreza nikomur. Prav pride izključno ZDA. Ukrajincem se uničuje država, Rusi trpijo tako pod sankcijami kot pod Putinovim režimom, Evropejci pa se sprašujemo, kako naj se pogrejemo to zimo in kakšne bodo naše položnice. Zato je treba to vojno končati leta 2023, ne šele leta 2030," je opozoril Kordiš.

Predsedniška rezidenca in častna straža. Da ali ne?

Na vprašanje, ali bi si prizadevali, da ima predsednik svojo rezidenco in da ima častno stražo vedno pred svojo palačo, ne zgolj ob državnih praznikih, je Kordiš odgovoril, da predsednik ne potrebuje rezidence kot tudi ne še več častne straže, ampak predvsem kredibilnost med ljudmi. "Raje bi imel pred predsedniško palačo nasmejane, zadovoljne ljudi, da sta na mestu predsednika republike končno njihov človek in njihov glas," je dejal.

Cigler Kralj je dejal, da je po 30 letih morda čas, da pride na vrsto tudi predsedniška rezidenca, a dodal, da je pred tem treba storiti še mnogo, denimo, recimo urediti stanovanja za mlade. Častno stražo je označil kot "generator ponosa" in "protokol, ki nekaj doda tudi k domoljubju".

Senčar je dejala, da je častna straža bolj kot ne okras, prav tako pa se ne zavzema za to, da bi vlagali denar v predsedniško rezidenco. "Ima dovolj protokolarnih objektov, v katerih se lahko izkaže kot dober gostitelj, kot človek ljudstva," je dejala.

Prebilič je poudaril, da si mora predsednik dostojanstvo, čast in moralno avtoriteto pridobiti skozi delo, znanje in dejavnosti. "Vse, kar je z materialnim duhom povezano, mi je tuje. Bistvena je vsebina, bolj kot forma," je dejal.

Pirc Musar je dejala, da predsedniška rezidenca ni visoko na njeni listi prioritet. "Sama osebno ne potrebujem rezidence, vendarle pa je treba poudariti, da je Slovenija edina evropska država, ki rezidence nima. Po 30 letih je gotovo napočil čas, da tudi ta zunanji videz državnosti predstavimo svetu in domovini" je dejala in dodala, da je prepričana, da se da rezidenco urediti z malo stroški. Ob tem je opozorila na to, da je varovanje predsednika, ki nima rezidence, zelo drago.

Brglez je dejal, da je Slovenija unikatna država z unikatno ustavo, ki zahteva tudi mirovno delovanje, česar druge države nimajo urejeno na takšen način. "Dajmo se prilagoditi tudi s tem, kako naj se predsednik vede in kje naj to opravlja," je dejal. Glede častne straže ne bi uvajal sprememb," je dodal.

Logar je dejal, da je osebno sicer privrženec vpeljave predsedniške rezidence oziroma uvedbe stalne častne straže, a poudaril, da razprava o tem ob trenutni krizi ni primerna.

Nizke, prenizke plače

"V javnem sektorju so plače prenizke," je na vprašanje o tem, ali bi podprla zvišanje plač najvišjih funkcionarjev v državi, dejala Sabina Senčar. Dodala je, da se bomo o tem, zakaj je s plačo nezadovoljen predsednik ali zdravnik, lahko začeli spraševati po tem, ko se bomo začeli pogovarjati o bistveni stvari – kaj je enotni plačni sistem.

Prebilič meni, da je treba najprej urediti najnižje plače v državi, preden se lotimo najvišjih. "Sam osebno ne kandidiram na to funkcijo zaradi plače, ampak zaradi dela, ki ga želim tukaj opraviti," je dejal.

Pirc Musar je dejala, da sploh ni vedela, kakšna je plača predsednike republike, in da ne kandidira zaradi plače. Poudarila je sicer, da plačna reforma razdvaja leve in desne in da je to morda priložnost za bodočo predsednico ali predsednika, da poskuša poenotiti politiko, kakšna naj bo minimalna plača in koliko naj zaslužijo najvišji predsedniki države.

Tudi Kordiš je poudaril, da se je treba najprej posvetiti najnižjim plačam. Opozoril je, da so plače prenizke tako ponekod v javnem sektorju kot v industriji. "Delavske plače so prenizke, ljudje z njimi ne pridejo do konca meseca in to moramo najprej urediti," je poudaril in dodal, da do dviga delavskih plač nasprotuje dvigovanju funkcionarskih plač.

Cigler Kralj je dejal, da so želeli v NSi-ju z davčno reformo vse neto plače zvišati po celotni lestvici, kar se mu zdi edino prav. Glede plač najvišjih funkcionarjev pa je dejal, da se moramo odločiti, ali želimo za kandidaturo spodbuditi najboljše kadre. "Mislim, da lahko tudi z dostojnimi plačami in dobro določenimi razmerji privabimo koga, ki se sicer za to ne bi odločil," je dejal.

Logar je dejal, da na nobeno funkcijo ni prišel zaradi plače, ampak zaradi tega, kaj lahko naredi. Pojasnil je, da je imel kot minister nižjo plačo kot takrat, ko je delal za Evropski parlament. Dejal je, da v tem času razprava o dvigu plač funkcionarjev ni primerna.

Brglez je dejal, da bo v primeru izvolitve za predsednika republike prejemal nižjo plačo, kot jo prejema kot evropski poslanec. "Ampak pomembno je, da lahko ustvarimo prostor za to, da se lahko sploh o tem začnemo pogovarjati. Ko bomo enkrat imeli 1. plačni razred, ki bo enak minimalni plači, se naenkrat prostor razpre za vse drugo," je dejal in poudaril, da je do takrat takšna razprava brezpredmetna.

Širitev pooblastil predsednika republike?

"Mislim, da ima v splošnem predsednik pri nas zadostna pooblastila, saj predsedniško funkcijo razumemo … to, čemur rečemo moralna in politična avtoriteta. Da je glas za ljudi, ki se jih v družbi sicer ne sliši," je povedal Kordiš.

"Upam, da bomo predsedniku dali možnost, da bo pomagal pri hitrejših, bolj tekočih postopkih, sicer pa mislim, da mora predsednik kot reprezentativni človek poskrbeti, da bo vsaki državljanki in državljanu dal občutek, da je njegov predsednik," je povedal Cigler Kralj.

"Ne razmišljam, da bi se v katerem delu pooblastila razširila. V tej razpravi bi se umaknil, da ne bi ljudje dobili občutka, da želim sam vplivati na povečanje teh pooblastil," je povedal Logar.

"Predsednik se mora znotraj obstoječih pooblastil res dobro znajti, kar pomeni, da tudi če hoče neko zadevo spraviti na ustavno sodišče, mora najti pobudnika, to lahko naredi znotraj obstoječega, bi se pa sam vedno zavzel, da je lahko eden od pobudnikov tudi on, za kar ne potrebujemo ustavne večine, ampak 46 glasov za spremembo zakona o ustavnem sodišču," je povedal Brglez.

"Deplasirano se mi zdi, da bi moral predsednik oz. predsednica hoditi okoli tistih, ki to pristojnost imajo. Presenečena sem, da predsednik nima možnosti vložitve zahteve za presojo ustavnosti, prav to pristojnost mu lahko še najhitreje dodamo, kajti spremenimo zgolj zakon o ustavnem sodišču. Se pa zavzemam tudi za to, da bi bilo več imenovanj v pristojnosti predsednika, da se jih izvzame iz DZ-ja, kjer se določene funkcije zelo politizira, kar pomeni, da se v parlament daje izvoljive kandidate, ne pa najbolj strokovnih," je povedala Pirc Musar.

"Mislim, da je veliko odvisno od karakterja osebe, ki to funkcijo opravlja. Ne vidim nujne potrebe po spreminjanju pooblastil," je povedal Prebilič in dodal, da je nekdanji predsednik Janez Drnovšek njegov vzor "stabilnosti in vztrajnosti".

"Zavedati se moramo, da predsedniška prisega pravi, da bom ravnal po svoji vesti in v skladu z Ustavo RS. Če predsednik zazna, vidi in dobi na mizo zakon, ki ni v skladu z njegovo vestjo in mu svetovalci povedo, pritrdijo, da ni v skladu z ustavo, bi bilo nujno potrebno, da ne bi hodil prosit druge, da bi imel možnost, da takšnega zakona ne razglasi," je sklenila Senčar.

Sprava in pomiritev

Predsednik Pahor je veliko naredil za pomiritev in spravo, tako doma kot v odnosih s sosedi – z italijanskim predsednikom Mattarello se je denimo poklonil pred bazoviško fojbo in pred spomenikom bazoviškim junakom. Pred devetimi leti je bil med Pahorjevim prvim mandatom v Ljubljani postavljen tudi spomenik vsem žrtvam vojn 20. stoletja, je temo začela voditeljica Pesek.

Pirc Musar je dejala, da je že dolga leta nesrečna, ko spremlja razprav o spravi, ki se vedno znova obuja ob neprimernih trenutkih pred volitvami. "Dejstvo je, da je bil narodnoosvobodilni boj najbolj domoljubno dejanje v zgodovini Slovenije, dejstvo je, da se ve, kdo je bil na napačni strani zgodovine," je dejala. Ob tem je opozorila, da je "dejstvo tudi to, da se je po vojni pobilo ogromno ljudi brez sodnega postopka", in dodala, da to spravo bremeni. "Iskreno si želim, da bomo enkrat za vse ljudi, ki smo jih našli po jamah, našli dostojno mesto, kamor se bodo lahko šli poklonit njihovi svojci," je odgovorila o problematiki pokopa žrtev povojnih pobojev.

Glede pisma Jožeta Dežmana, v katerem se zavzema za pokop žrtev iz Macesnove Gorice na ljubljanskih Žalah, čemur župan Janković nasprotuje, je Kordiš dejal, da pri tem "ne gre za zagotavljanje kakršne koli pietete", ampak "rehabilitacijo zgodovinskega fašizma." Poudaril je, da imajo vsi ljudje podobne težave, krega pa nas politika. "Projekt sprave je namenjen temu, da gradi mitologijo skrajne desnice, da na novo piše zgodovino fašizma," je dejal. Žrtve iz Macesnove gorice tako po njegovem mnenju v aktu politične rehabilitacije tako na ljubljanske Žale ne sodijo, v aktu normalnega pokopa in pietete pa da.

Cigler Kralj je dejal, da to, da je sprava še vedno tema predvolilnih soočenj, kaže, da je nekaj ni bilo narejeno takrat, ko bi moralo biti. "Pravica do groba je temeljna civilizacijska norma. In ti, ki so bili v tem breznu, sodijo na ljubljansko pokopališče, skupaj s pobitimi Romi, otroki in ženskami," je dejal.

Logar je izrazil prepričanje, da je Pahor na področju sprave naredil veliko, in napovedal, da bo to nadaljeval v smeri, da končno pride do občutka, "da si lahko sežemo v roke". "Odpustili smo okupatorju, nismo pa si odpustili med seboj," je dejal. "Mislim, da je najbolj spravno dejanje, ki ga lahko v tem trenutku doživimo, da ljubljanski župan omogoči pokop teh žrtev iz Macesnove Gorice na ljubljanskih Žalah," je dejal.

Brglez je dejal, da bo moral kot predsednik države poskrbeti, da se najde mesto za dostojen pokop vsakogar. "Je pa vse skupaj povezano s politiko – vi pravite sprave, jaz pravim pomiritve," je dodal. "Narodnoosvobodilni boj brez revolucionarnega nasilja lahko državniško slavimo, ne moremo državniško slaviti kolaboracije med drugo svetovno vojno, medtem ko so povojni poboji vsega obsojanja vredni. Ti zadnji spadajo sem. Tukaj se ti dve zadevi stekata," je dejal. Meni, da je Macesnova Gorica primernejše mesto, da se žrtvam zunajsodnih pobojev pokloni tudi predsednik republike.

"Zavedam se, da so bile žrtve na eni in drugi strani, ker je vojna vedno politični akt," je dejala Sabina Senčar. Poudarila je, da so bili na obeh straneh ljudje, ki so imeli svojce. "In tudi svojce je treba vprašati, kje želijo, da so ti pokopani," je dejala. "Če so med žrtvami Ljubljančani, jih je treba pokopati blizu njihovih svojcev," je dejala.

Prebilič je dejal, da ni dvoma, da je partizansko gibanje temeljna stvar, ki je privedla do samostojne Slovenije. "Zločin, ki se je zgodil, se pa nikoli ne bi smel zgoditi. To je zločin proti človeštvu," je poudaril. Dodal je, da je težko gledati ljudi, ki pridejo na kraj, kjer naj bi umrli njihovi svojci, in tam nimajo česa videti. "Mislim, da to ni dostojanstveno do nikogar," je dejal in dodal, da je treba najti način, kako pokopati ljudi. "Nihče ne govori o glorifikaciji, gre za temeljno spoštovanje umrlih," je dejal.