Na volitvah, ki bodo 23. oktobra v prvem krogu predsedniških volitev, bodo volivci izbirali med sedmimi kandidati: Milanom Brglezom, Janezom Ciglerjem Kraljem, Miho Kordišem, Anžetom Logarjem, Natašo Pirc Musar, Vladimirjem Prebiličem in Sabino Senčar.

Oddajo sta vodila Nataša Mulec in Tomaž Celestina.

Najprej so kandidati odgovorili na vprašanja, ki so se pokazala kot najbolj pereča zanje v preteklih soočenjih:

Milan Brglez

Milan Kučan je jasno podprl Natašo Pirc Musar, podpira jo tudi drugi nekdanji predsednik Danilo Türk. Ali bo za vas podpora Roberta Goloba in Tanje Fajon dovolj v spopadu za glasove levo od sredine?
Vsak človek ima en glas, v Sloveniji smo svobodni, zato lahko podpremo in volimo, kogar koli hočemo. Menim, da bo podpora Gibanja Svoboda in SD-ja to odtehtala. Pozivam ljudi, da gredo volit, ker je to zelo pomembno.

Ali se vam zdi prav, da je pogodba s šahovsko zvezo pogojevala 200.000 evrov sponzorskih sredstev SŽ-ja z imenovanjem kandidata upravnega odbora? To ste bili vi, pa čeprav vašega imena v pogodbi ni bilo.
S pogodbo za sponzorska sredstva Slovenskih železnic, namenjena šahovski zvezi, nimam ničesar, nisem je podpisal, nisem se o njej pogajal. Bila je podpisana, preden sem postal predsednik Šahovske zveze Slovenije. Če bi vedel, da obstaja takšno pogojevanje, sploh ne bi kandidiral. Kaj bi mi bilo tega treba kot nekdanjemu predsedniku DZ-ja?

Anže Logar

Pričakujete nedvoumno podporo Janeza Janše?
Vsak državljan lahko izrazi svojo podporo, kdor koli mi jo izrazi, bom hvaležen. Ne vem pa, ali mi bo podporo izrazil tudi predsednik SDS-a. Vesel sem vsake podpore.

Na spolzkem terenu se do ravnanja SDS-a ne opredeljujete. Kaj to pomeni za težo vaših stališč in sodb, če boste izvoljeni, bomo gledali drug obraz?
Gledali boste obraz, kot ga gledate celotno kampanjo. V njej predstavljam stališča, kot jih že vso svojo politično kariero. Ob najavi kandidature sem dejal, da mi dajte priložnost in s svojimi dejanji v preteklosti sem dokazal, da zastopam vrednote, ki so nam Slovencem najpomembnejše, ter da sem transparenten politik, ki zagovarja spoštovanje zakonov ter skupnih vrednot.

Janez Cigler Kralj

Tudi desno od politične sredine se niste poenotili o skupnem kandidatu. Je lahko izkupiček vaše kandidature žrtev taktičnega glasovanja na desni?
Da imamo dva kandidata, je prednost, saj širimo demokratično izbiro. To je dobro, saj ljudem dajemo večjo možnost izbire. V prvem krogu je dobro, da pride na volišča čim več ljudi. Gotovo pa so tudi med nama na tej strani in med nami vsemi sedmimi bistvene razlike, ki jih imamo zdaj priložnost izraziti.

Na enem od soočenj ste, ko je bilo govora, da bi lahko otroke posvajali tudi istospolni pari, rekli: "Starši se obračajo name, da se bojijo, da bodo izgubili možnosti vpliva na vzgojo svojih otrok, da jo bo prevzel nekdo drug." Kaj ima to s posvojitvami, kdo vam prepričuje, da vzgajate svoje otroke?
LGBT-ideologija ima vedno manj zveze z bojem istospolnih parov proti diskriminaciji in za doseganje enakopravnosti v družbi. Poznam kar nekaj istospolno usmerjenih oseb, ki se s to ideologijo ne strinjajo in se z njo ne poistovetijo. To je moje sporočilo, da je treba vsem, ki so nosilci človekovega dostojanstva, priznati enake pravice, jih spoštovati in pustiti svobodno izbiro življenja. Pri posvojitvah otrok imam pa drugačno mnenje.

Miha Kordiš

Tudi vaša kandidatura je lahko razbijanje leve sredine. Komu lahko na poti do drugega kroga škodite bolj – Nataši Pirc Musar ali Milanu Brglezu?
V Levici smo prevzeli odgovornost in napovedali vstop v predsedniško tekmo v trenutku, ko tega ni naredila nobena druga koalicijska stranka. Seveda smo to storili na način, kot mislim, da je prav – to je predsednik, ki je glas za delavne ljudi, pa tudi glas za solidarno prihodnost. V tem mislim, da pošteno zastopamo naše vrednote in stališče ter bomo prej koga pritegnili h glasovanju na volitvah kot koga odgnali.

Če je predsednik države moralna avtoriteta in bi moral biti vzgled, kaj sporočate s svojo poslovno prakso, če boste, kot ste obljubili, ustanovitveni akt vašega zavoda, ki med drugim na spletu prodaja tudi papirčke za zvijanje cigaret in šampone, prilagodili šele po razkritju na enem od soočenj?
Mi nimamo poslovne prakse, ampak solidarnostno, ko si skupaj na njivi pridelamo zelenjavo. Viške odprodamo na način, da je ta zelenjava dostopna tudi za delavska gospodinjstva, iz prihodkov pa si pokrijemo stroške, ki nam nastajajo na njivi – semena, motike in tako dalje. Zato je lahko sodelovanje brezplačno za vsakega. Poleg tega pa si skupinsko nabavljamo stvari, ki jih potrebujemo. Med tovariši nas je kar nekaj takih, ki imamo doma muce in si kupujemo mačjo hrano. Nekateri pa zvijajo tudi cigarete, zato smo jim priskrbeli tudi papirčke. Neprofitno.

Nataša Pirc Musar

Ali Kučanova podpora otežuje vaše zatrjevanje, da ste neodvisna kandidatka, da vam ob morebitni izvolitvi ne bo treba plačevati nobenih uslug? Kako gledate na očitke Brglezovega tabora, da gre za razbijanje leve sredine?
Neskončno sem ponosna, da sta me podprla dva predsednika, da me vidita kot svojo naslednico. Oba poudarjata mojo držo, ki jo imam že 25 let, to je boj za vladavino prava in temeljne pravice. Takšna bom tudi kot predsednica.

Pravite, da ste lani od svojih prihodkov plačali 52.000 evrov davkov. A od plače, ki si jo izplačujete, se je lani za zdravstvo in pokojnine nakapljalo manj kot 5300 evrov. Občutka, da je politika poštena in pravična, med ljudmi že zdaj ni, ga takšna sicer zakonita optimizacija še krepi?
Ne gre za optimizacijo, gre za vezanost mojih prihodkov na uspešnost podjetja. Ko sem pred osmimi leti ustanovila svoje podjetje, me je bilo zelo strah. Ko je začel posel rasti, sem zaposlovala zaposlene, svoje plače pa si nisem večala. Vezala sem jo v celoti na poslovanje družbe. Če družba dobro posluje, si lahko izplačam dividendo. Najprej plačam 19-odstotni davek na dobiček, potem še 25 odstotkov dohodnine na izplačilo. Plačam tudi od plače, ki ni minimalna, vse prispevke za zdravstvo in pokojnino. Samo lani sem v razne blagajne plačala 52.000 evrov, kar je za eno poslansko plačo v slovenskem parlamentu.

Vladimir Prebilič

V svojih nastopih izražate distanco do ustaljene politike, pravite, da bi jo radi prevetrili. A v politiki ste že 20 let, med drugim ste svetovali Borutu Pahorju, ko je vodil SD, in Danilu Türku, ko je bil predsednik države. Torej, ste del sistema?
Na državni ravni nisem opravljal pomembne funkcije – poslanske ali ministrske. Sem pa ves ta čas opozarjal na slabe prakse slovenskih političnih elit. Na lokalni ravni smo vedno delovali povezovalno, na način, kaj je najpomembnejše za lokalno okolje, to prakso bi rad prinesel na državno raven. Zdi se mi, da manjka prisotnost tega, kar je dobro za Republiko Slovenijo.

Podprli so vas Zeleni, boste kot predsednik ovira ali spodbuda, ko bo šlo za iskanje znosnih načinov oskrbe – govorimo o fosilnih gorivih in drugem bloku jedrske elektrarne?
Zeleni prehod ne da ni bil domišljen, o njem se dejansko nismo nikoli zares pogovarjali. Ravno to je tisto, zaradi česar se poskušamo vzpostaviti kot opcija, ki bi to spremenila. Vse krize, ki nam jih danes prinaša podnebje – suše, toče, požari, poplave –, vse to je zato, ker nismo izvajali ničesar, da bi to preprečili. Jasno sem povedal, da potrebujemo svetovalca za podnebne spremembe. Tudi sam imam sončno elektrarno, varčujem z energijo in vse preostalo.

Sabina Senčar

Pravite, da z vso odgovornostjo zagotavljate, da kot predsednica ne bi podpisali nobenega zakona, ki bi bil škodljiv za ljudi ali državo. Kdo bi presojal o tem? Vi ali stranka Resni.ca, ki vas je pripeljala do kandidature? Ustavnopravna stroka sicer meni, da funkcija ne omogoča predsednici, da zakona ne bi podpisala.
Ne da ne bi podpisala, ampak moja prisega bi se glasila, da bom po svoji vesti in v skladu z ustavo ravnala za dobro ljudi. Če bi bil kakšen zakon eklatantno v nasprotju z mojo vestjo in če bi svetovalci menili, da ni v skladu z ustavo, imam možnosti, da prednostno vprašam ustavno sodišče o ustavnosti zakona. To je podobno kot ustavni veto, da odložim ali znova pošljem v presojo nekaj, za kar mislim, da ni v skladu z ustavo.

Boste v primeru izbruha kakršne koli nove epidemije tiho ali se boste oglasili, če se bo kot rešitev znova pojavilo cepivo?
Vedno se bom oglasila v skladu s svojo vestjo in v dobrobit ljudi. Načini, kako je bilo to sprejeto do zdaj, bi morali skrbeti vse, ne le mene. Ne samo cepivo kot tako, ampak kar je to predstavljalo – torej ukrepi in uvajanje cepiva je bilo neskladno s temeljnimi človekovimi pravicami in ustavo.

• Vojska in vojna

Kakšnega novega poveljnika dobivajo slovenske oborožene sile?

Sabina Senčar je na vprašanje, ali je milijarda evrov dovolj za Slovensko vojsko, odgovorila, da Slovenija pač mora izpolnjevati zaveze do Nata, vendar bi moral biti dvig deleža BDP-ja za obrambo usklajen, saj "če ni iz kje vzeti, ne moreš vzeti". Slovenski vojaki so po njenih besedah zelo cenjeni in radi priskočijo na pomoč.

Vladimir Prebilič se je pohvalil, da je edini med predsedniškimi kandidati, ki ima podčastniški čin v rezervi. Slovenija pa po njegovih besedah potrebuje konsenz, kako veliko vojsko bo imela, katere naloge bo opravljala in kako bo opremljena. Temeljna težava, kot je povedal, ni nakup nove opreme, temveč kadri, ki bodo upravljali to opremo, saj zanimanje za vojaški poklic upada.

Nataša Pirc Musar bi kot predsednica želela mesečna poročila o stanju v Slovenski vojski, saj bi bila tako bolj seznanjena z njenim napredkom. Sama podpira sodelovanje Slovenije v okviru zavezništva Nato, saj je Slovenija le tako del kolektivne obrambe.

Miha Kordiš meni, da "Slovenija ni vojaško ogrožena, niti v srednjeročnem obdobju". "Največji dejavnik vojaškega tveganja v svetu pa je ravno Nato, zato bi morala Slovenija izstopiti iz zavezništva." Ob tem zagovarja demilitarizacijo in usmerjanje družbenih resursov, kjer smo ogroženi. Vseeno pa bi ohranil profesionalno jedro Slovenske vojske, ki bi "lahko usposobila ljudi za splošni ljudski odpor, če bi se res kaj zgodilo".

Janez Cigler Kralj je povedal, da če bi kot vrhovni poveljnik Slovenske vojske s stroko ocenil, da ni dovolj vlaganj v vojsko in zaradi tega ni pripravljena za branjenje domovine, bi pritiskal in opozarjal odgovorne, kot so vlada ali minister za obrambo.

Anže Logar bi na začetku predsedniškega mandata vso energijo vložil v oblikovanje zdravega dialoga v slovenski politiki. "Vlada, parlament in predsednik republike bi morali skupaj iskati rešitve za ključne izzive, ki so pred nami, in nato spremljati napredek," je dejal.

Milan Brglez je izrazil stališče, da je vloga predsednika države pri razvoju oboroženih sil v osnovi povezovalna. Predsednik mora po njegovih besedah poskrbeti za grajenje konsenza v družbi, ki ni vezan samo na politične stranke, poleg vojske pa vključuje tudi civilno zaščito in mirovne operacije.

Ali bi kot predsednik ali predsednica republike prevzeli pobudo za oblikovanje mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino in kako bi jo udejanjili? Ali podpirate odločitev ministrov EU-ja o urjenju ukrajinskih vojakov tudi v Sloveniji?

"Ne podpiram urjenja ukrajinskih vojakov v Sloveniji in sploh ne podpiram širjenja vojne na druge države. Že s tem, ko pošiljamo orožje, smo na neki način vključeni," je dejala Sabina Senčar, ki pa bi se z veseljem vključila v mirovna pogajanja in bi ruskega ter ukrajinskega predsednika povabila v Slovenijo in se trudila za mirovna pogajanja.

"Vojna prinaša zlo in nadaljevanje vojne prinaša samo več zla. Edini izhod je pogovor in dogovor," je dejal Vladimir Prebilič in dodal, da morajo politiki tudi trkati na zaprta vrata in vztrajati pri tem, da se najde neki dialog: "Opustitev tega je neodgovorno dejanje." Tudi sam ni naklonjen urjenju ukrajinskih vojakov v Sloveniji, "saj s tem na neki način neposredno vstopamo tudi mi v vojno".

Nataša Pirc Musar poudarja, da bi si moralo več ljudi prizadevati za mir, in pogreša razpravo v okviru OZN-a. "Pred dnevi sem dala pobudo, za katero si res želim, da se jo udejanji – naj si Varnostni svet znova začne prizadevati za svet brez jedrskega orožja," je dejala.

Miha Kordiš je pojasnil, da se v Ukrajini "srečujeta zahodni imperializem in Putinov militarizem". "Ta vojna ni naša vojna in jo je treba čim prej končati," je poudaril in izrazil nasprotovanje slovenskemu vpletanju v vojno z urjenjem vojakov ali pošiljanjem orožja. "Potrebujemo jasen glas in zavzemanje za mir. Vojna se mora končati leta 2023, ne pa leta 2030," je poudaril.

"Ukrajina se bori za mir vseh nas in smo ji dolžni pomagati na vse načine, finančno, z orožjem, z digitalno tehnologijo …," pa pravi Janez Cigler Kralj, ki meni, da ima Ukrajina pravico, da se brani pred rusko agresijo. Dodal je, da če bo EU pretehtal odločitev, da je treba uriti ukrajinske vojake, bi bilo prav, da Slovenija pri tem sodeluje, saj je del EU-ja.

Anže Logar je pojasnil, da je svet za zunanje zadeve EU-ja sprejel to odločitev, ki je bila prejeta soglasno od zunanje ministrice, ki je dobila mandat na odboru DZ-ja za zunanjo politiko. "Vsakršno nasprotovanje od kandidatov pomeni nasprotovanje deklaraciji o zunanji politiki in strategiji zunanje politike," je opozoril in dodal, da se vsi nagibajo k mirovnemu sporazumu, vendar za zdaj, kot je povedal, ni pripravljenosti na ruski strani za takšen sporazum.

Milan Brglez bi se kot predsednik republike vključil v diplomatska prizadevanja na predsedniški ravni, ki lahko privedejo do mirovnih pobud. "V tem trenutku imamo zelo malo vzvodov, Erdogana na eni in Macrona na drugi strani, najverjetneje je treba vključiti še kakšnega akterja," je dejal. Prizadevanje za svet brez jedrskega orožja pa se mu zdi utopično.

Ali bi vi uvedli vizume za srbske državljane, kar razmišlja Evropska komisija, zaradi srbskega pošiljanja prebežnikov na sever?

Milan Brglez: "Ne."

Anže Logar je povedal, da je to stvar evropskega usklajevanja in če je absolutna večina za, ta prepoved velja.

Janez Cigler Kralj je pojasnil, da bi bil kot predsednik bolj na strani podpore te uvedbe, če bi šlo za nasprotno potezo Srbiji glede pošiljanja prebežnikov. "Slovenija in EU sta zadnje tedne res močneje izpostavljena in za varnost je treba poskrbeti," je opozoril.

Miha Kordiš ne podpira uvedbe vizumov: "Moja solidarnost je z ljudmi in nikoli z režimi. Ne vem, zakaj si jemljemo begunce in migrante za geopolitičnega talca."

Nataša Pirc Musar poudarja, da je v ozadju prostega vizumskega režima za indijske, pakistanske in bangladeške državljane "tiha zaveza in podpora Rusiji". EU pa se mora nekako odzvati.

Vladimir Prebilič prav tako ne podpira vizumov, saj "ljudje niso krivi, da se dogaja, kar se dogaja".

Sabina Senčar nasprotuje uvedbi vizumov.

• Denarna vprašanja

Funkcija predsednika države ne omogoča dejanskega vpliva na vodenje politike, omogoča pa ukvarjanje s temami, ki se tičejo življenja ljudi. Kolikšna neto plača je za vas dovolj za dostojno življenje?

Milan Brglez meni, da se da dostojno preživeti z neto zneskom 1200 evrov, Anže Logar je ta znesek postavil na 1300 evrov, Janez Cigler Kralj prav tako na 1200 evrov, Miha Kordiš je odgovoril, da s 1300 evri, če ne štejemo ljubljanskih najemnin, Nataša Pirc Musar se je strinjala z zneskom 1300 evrov, Vladimir Prebilič je prav tako postavil znesek na 1300 evrov, Sabina Senčar pa 800 evrov na člana gospodinjstva.

Ali je ob razmeroma nizkih povprečnih plačah v Sloveniji smiselno višati davke in vpeljevati nove?

Sabina Senčar meni, da absolutno ne, je proti trenutnemu vladnemu predlogu o zvišanju splošne davčne olajšave. Vladimir Prebilič je prav tako proti vpeljevanju novih in višanju obstoječih davkov. Nataša Pirc Musar bi bila za zvišanje davkov za bogatejše, Miha Kordiš bi zvišal davke za bogate, kapital in premoženje velike vrednosti, Janez Cigler Kralj je proti dvigovanju davkov in nižanju plač. Anže Logar je prav tako proti dvigovanju davkov in "uničevanju davčne reforme", Milan Brglez pa je za dvig davkov na strani kapitala.

Milan Brglez je nato moral odgovoriti na vprašanje, ali so bonitete, ki jih prejema kot poslanec v Evropskem parlamentu, solidarne in pravične? Odgovoril je, da o ničemer, kar prejema kot evropski poslanec, ni sam odločil, saj so zavezani pravnemu redu. Vsi evropski poslanci so dvojno obdavčeni, prav tako je dodal, da bi bil vesel, če bi lahko o katerih izmed teh vprašanj sam odločal, a ne more.

Anžetu Logarju sta voditelja postavila vprašanje, da nižji davki za gospodarstvo obenem pomenijo manj denarja za delovanje države – kako bi torej on znižal izdatke in komu bi s tem nekaj odvzel? Logar je odgovoril, da nižji davki ne pomenijo nujno manj sredstev za državno blagajno, saj z večjo potrošnjo država pridobi več. Kot primer je podal politiko trošarin: ko so bile trošarine visoke, se je po njegovih besedah v proračun steklo manj denarja kot takrat, ko so bile trošarine nižje in je bila posledična večja poraba goriva. Ob tem je dodal, da je to sicer slab primer, ker pomeni, da so pri nas tujci točili gorivo.

Janez Cigler Kralj je odgovarjal na vprašanje, kje bi se bilo pri nižanju davkov treba ustaviti, da ne bi Slovenija postala kot ZDA, kjer bogati plačujejo zelo malo davkov. Meni, da je Slovenija država blaginje in se to ne bi moglo zgoditi. Pri tem po njegovem mnenju pomaga tudi razdelitev političnih sil v parlamentu, kar vidi kot dodatno varovalko. Zagovarja takšno davčno okolje, ki ga ne bi bilo treba vsako leto spreminjati in da bi se pri nas lahko ustalili podjetni ljudje, ki odpirajo nova delovna mesta.

Mihi Kordišu sta voditelja ponovila izjavo, da se ljudem ne izplača dajati višjih plač, ker jim bo inflacija vse pokurila, ter ga vprašala, ali je to res skrb za malega človeka. Kordiš je odvrnil, da teh besed ni nikoli izrekel, da pa je dejal, da se davčna razbremenitev, kot jo je nameravala izpeljati vlada Janeza Janše, bistveno bolj pozna na žepih bogatih, na delavskih plačah pa se ne bo poznala nič. Bodo pa po njegovih besedah izpadla sredstva v javno blagajno za socialno državo, ki pa jo ravno delavski razred najbolj potrebuje – brezplačno zdravniško oskrbo, javno šolstvo, infrastrukturo, neprofitna stanovanja.

Kako nizki ali visoki bi morali biti davki, da bi bili ljudje motivirani za plačevanje v domače blagajne, je bilo vprašanje za Natašo Pirc Musar. Pravi, da si slovensko gospodarstvo želi predvsem predvidljivega davčnega okolja, in to Sloveniji manjka. Kot predsednica bi se zavzemala, da se pri ključnih strateških temah desni in levi poenotijo, saj se davčna politika spreminja vsako leto, to pa po njenem mnenju ni dobro.

Vladimir Prebilič meni, da so v Sloveniji premajhne razlike med socialnimi transferji in minimalno plačo, a da bi bilo treba zvišati plače. Pojasnil je, da ima kar nekaj prihodkov od svetovalnih pogodb, a da si vseeno nikoli ni registriral podjetja, pa čeprav bi tako plačal manj davkov, tako pa zdaj gre polovica teh njegovih prihodkov v državne blagajne. Po njegovih besedah ni težava le višina davkov, ampak poraba teh sredstev, saj da je preveč korupcije, predolg pa je tudi seznam davčnih dolžnikov.

Kako bi se Sabina Senčar zavzemala, da bi ljudem od plač ostalo več? Pravi, da se je treba zavedati, da gre v proračun največ od davka na dodano vrednost in ta enako zajema revne in bogate. Čeprav se po njenih besedah ves čas govori, kako bi jemali bogatim, je dohodnina šele na četrtem mestu prilivov v državni proračun. Opozorila je tudi, da po Evropi zaradi inflacije višajo splošno olajšavo, trenutna vlada pa jo želi znižati.

• Zdravstvo in zdravje

Zdravniška stavka je zamrznjena. Ali lahko samo denar brez reorganizacija naredi premik, da bi tisti, ki čakajo na umetno koleno, prišli na operacijo prej kot v 477 dneh?

Sabina Senčar meni, da denar ne bi pomagal, temveč je treba narediti korenito reformo in s tem povezano zavarovanje. "To je, kot bi neučinkovitega konja poslali na dirkališče in ne bi z njim uspeli ter bi mu pomagali z dodatnim ovsom. Mogoče bo še manj tekel," je ponazorila.

Vladimir Prebilič je pojasnil, da bi dodatni denar deloma lahko obravnaval ta vprašanja, "to ni slab pristop". "Javni sistem pa je treba narediti transparenten. Vse preveč je nejasnosti, tudi korupcije v zdravstvu. To smo večkrat obravnavali in nikoli rešili. Nujno je treba narediti zdravniški poklic atraktiven," je navedel in dodal, da so razlike znotraj sistema prevelike, tudi glede nagrajevanja mladih zdravnikov.

Nataša Pirc Musar pravi, da se je treba teh težav lotiti strateško, ne parcialno. Zdravstveni sistem po njenih besedah šepa pred našimi očmi. "Zdravstvena reforma je ena od reform, ki se je ne da kakovostno narediti v štirih letih. Predsednik ima z razlogom petletni mandat, če bom izbrana, bom delal pod dvema vladama. Zdravstvena reforma bo nekaj, o čemer se bo razpravljalo v predsedniški palači," je napovedala.

Miha Kordiš je povedal, da je ena od prioritet njegove kampanje obramba solidarnega javnega zdravstvenega sistema. "Naš zdravstveni sistem je že 30 let tarča privatizacije, ki mu počasi prihaja do živega. Zdravniki dvoživke ustvarjajo čakalne dobe, zavarovalnice zaračunavajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ne glede ena to, ali ima nekdo minimalno plačo ali je menedžer z visoko plačo. Dobavitelji si režejo visoke marže, ker so to spet neki zasebniki," je poudaril.

Janez Cigler Kralj je povedal, da bi kot predsednik imel posebno skrb glede tega, kar se dogaja z zdravstvom. "Zdajšnje stanje je nevzdržno, tako za bolnike kot za zaposlene. Moja pot je, da se ZZZS preoblikuje v normalno zavarovalnico, ki bo imela odgovornost za vsakega pacienta, da bo denar sledil pacientu, dodatnega denarja v sistemu ne potrebujemo. Rezerva je v organizaciji in menedžmentu," je pojasnil.

Anže Logar pa pravi, da je najprej treba v politiki sprejeti načelo, da denar sledi pacientu in reorganizirati sistem. "V zdravstvo je treba vpeljati krizni menedžment in odličnostno vodenje vseh javnih zavodov. Nato pa oblikovati sistem, ki bo ponudil zaposlenim v zdravstvu dobro kariero v njihovem poklicu. S tem bodo ostali v javnem delu in ne zasebnem," je menil.

Milan Brglez prav tako meni, da dodaten denar ne bi odpravil čakalnih vrst: "Pričakujemo celovitejšo reformo, ki mora ohraniti javno mrežo, ki lahko vključuje koncesionarje, zasebno zdravstvo pa je lahko dopolnitev javnemu zdravstvu."

Ali je vaš osebni zdravnik del javne mreže ali zasebnik?

Milan Brglez: "Odkar sem Evropski poslanec, nimam zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji in moram vse plačati ter potem refundirati. Čeprav plačujem davke v Sloveniji, nimam zdravstvenega zavarovanja. Toliko so evropski poslanci na slabšem od delavcev migrantov."

Anže Logar: "Moj osebni zdravnik je koncesionar."

Janez Cigler Kralj: "Moj osebni zdravnik je v javnem zdravstvenem domu."

Nataša Pirc Musar: "Moj družinski zdravnik je koncesionar."

Miha Kordiš: "Moja osebna zdravnica je v javnem zdravstvenem domu."

Vladimir Prebilič: "Moj osebni zdravnik je v kočevskem zdravstvenem domu."

Sabina Senčar: "Moj osebni zdravnik je koncesionar."

• Sklepna vprašanja:

Kaj je vaša šibka točka?

Milan Brglez: "Vsak berač v Sloveniji me ujame."

Anže Logar: "Rad prisluhnem, zato sprejemanje odločitev traja dlje. Je pa zato bolje podkovano."

Janez Cigler Kralj: "Čokolada in vse, kar je čokoladno."

Miha Kordiš: "Moja šibka točka je hkrati tudi moja najmočnejša – to, da sem zelo vztrajen, kar se lahko včasih prevede v trmo, mogoče to ni vedno najboljše, je pa edini način, kako se v politiki kaj doseže."

Nataša Pirc Musar: "Še vedno verjamem, da so vsi ljudje dobri, a me včasih kdo razočara in zarije nož v hrbet. Zahrbtnih ljudi res ne maram."

Vladimir Prebilič: "Pri politiki ne znam pustiti čustev pred vrati. Velikokrat se me stvari zelo dotaknejo in vznemirijo. A mislim, da po drugi strani to tudi ni slabo, saj je dobro imeti pri odločanju o javnih zadevah in ljudeh zraven tudi kaj čustev."

Sabina Senčar: "Prepričana sem bila, da nimam takih šibkih točk, a mi je mož pomagal in povedal, da se ne opravičim rada."

Po anketi Ninamedie je delež tistih, ki se bodo v nedeljo odpravili na volišča, padel za več kot 10 odstotnih točk. Kaj je torej narobe s to kampanjo, da pri ljudeh usiha zaupanje in zanimanje?

Milan Brglez na to nima komentarja, pravi, da je glede na prejšnje predsedniške volitve interes ljudi višji. Dodal je, da so verjetno standardi za predsedniške volitve drugačni kot za parlamentarne, kjer je bil prag res visok. Anže Logar meni, da ljudje funkcije predsednika ne dojemajo slabo. Morda je za odtenek preveč soočenj, je pristavil. Janez Cigler Kralj vidi ankete kot odraz trenutnega razpoloženja in upa, da bo v teh dneh zrastlo zanimanje za udeležbo, kar kaže tudi prvi dan predčasnih volitev. Tudi Miha Kordiš se je obregnil ob število soočenj, ki jih imajo tudi po tri na dan, in dodal, da jih imajo ljudje morda že malo "poln kufer". Kot širšo sliko pa je navedel, da establišment že 30 let ljudi pušča na cedilu, družbi jemlje solidarnost in jo pretaplja v dobičke korporacij, bank, zavarovalnic in skladov. Ker se politika ne zanima za ljudi, so se ljudje nehali zanimati za politiko, je dodal.

Nataša Pirc Musar se ne bi strinjala z ugibanjem, ali je nabor kandidatov tisti, ki povzroča usihanje ljudi, saj meni, da je vseh sedem kakovostnih. Poudarila je, da se v Sloveniji pred volitvami gremo negativno, ne pa pozitivne kampanje, tudi v soočenjih po njenih besedah kandidati niso imeli možnosti, da bi povedali stališča do pomembnih družbenih tem. Vladimir Prebilič meni, da imajo ljudje vedno prav in da je torej tudi na strani ponudbe kandidatov treba del krivde prevzeti nase. Pravi, da so ljudje razočarani, da se njihov angažma ne odrazi na način, kot bi si želeli, zato je verjetno prisotne tudi nekaj apatije. Sabina Senčar je povedala, da se vsak dan pogovarja z ljudmi in da jih veliko meni, da nimajo vpliva na pozitivne spremembe in se jim zato zdi vseeno, ali gredo na volitve ali ne.

Ali boste kot Borut Pahor pogosto odprli vrata predsedniške palače? Kako pomemben bo protokol?

Sabina Senčar meni, da predsednik sodi pred javnost, da mora slišati in vedeti, kaj se dogaja z ljudmi. Vse praznike bi se trudila preživeti med ljudmi – tako v širši javnosti kot med svojimi domačimi. Vladimir Prebilič je pohvalil prakso odpiranja predsedniške plače, saj se je s tem ta funkcija približala ljudem. Ne bo pa Instagramovski predsednik, je dodal in poudaril, da se mora predsednik oglasiti, ko so vsi tiho. Kot primer je navedel aktualni primer, da se je politika že odločila, da se bodo pri nas urili vojaki iz Ukrajine, ter se vprašal, kje je predsednik s svojim mnenjem. Nataša Pirc Musar bi vrata predsedniške palače odpirala z vsebino za mlade, starejše in z družbeno pomembnimi temami. Tudi Miha Kordiš je za odpiranje predsedniške palače, v njej bi morda prirejal tudi družabne igre. Samega sebe vidi kot aktivističnega predsednika. Janez Cigler Kralj vidi odpiranje predsedniške palače kot poučno in kot ozaveščanje mladih, sam bi odprl vrata tudi mladim podjetnikom ter odpiral teme, kako krepiti podjetnost in razvoj. Tudi za Anžeta Logarja je politika odprtih vrat vodilo in ne bi spreminjal svojega dela od načina, ki ga je postavil v kampanji, ko je obiskoval ljudi na terenu ter različne občine po državi. Milan Brglez bi politiko odprtih vrat še razširil, sicer pa pravi, da ne kandidira za to, da bi se osebno izpostavljal, pomembna se mu zdi sama funkcija predsednika, ki mora imeti tudi svoje protokolarne dele.

Vas je kdo od protikandidatov kaj novega naučil? S kom bi šli na kavo, ko se bo ta volilni cirkus končal?

Milan Brglez: "Na kavo bi lahko šel z vsakim, prijeten pogovor bo z vsakim, ne glede na izid."

Anže Logar: "Slišali smo nekaj zanimivih dovtipov, nekaj je bilo smeha, z vsakim bi šel z veseljem na kavo kadar koli."

Janez Cigler Kralj: "Že imamo nekaj skupnih notranjih šal, vemo, kdo zamuja, kdo je točen. Pokazali smo zrelost slovenske politike, da smo lahko različni v svoji politični identiteti, a se sprejemamo in smo spoštljivi. V vseh soočenjih smo uspeli ohraniti raven, hkrati pa pokazati razlike med nami."

Miha Kordiš: "Z vsakim bi šel na kavo. V tej kampanji sem protikandidate spoznal ne le kot nosilce političnih idej, ampak tudi kot osebe. Včasih celo malo bolj, kot bi hotel, in sem se seznanil, kakšne odnose imajo s svojimi družinami, kdo je zelo topel človek, s kom si delim strast do stripov, znanstvenofantastičnih serij in podobno."

Nataša Pirc Musar: "Z največjim veseljem bi šla z vsakim na kavo. Tudi sama sem se v teh mesecih veliko naučila. Zelo sem vesela, da je uspelo zbrati podpise tudi Sabini Senčar, saj sem se bala, da bom edina ženska med moškimi."

Vladimir Prebilič: "Mislim, da smo se vsi imeli kar dobro, čeprav je urnik izjemno naporen in smo že vsi malo izčrpani. Pokazali smo dostojanstvo, kar je dobro in je vzor v naši družbi, ki je precej razdeljena. Tudi sam sem spoznal kolege in kolegici v drugačni luči. Ker se približuje noč čarovnic, bi Miho poprosil za kakšno bučo."

Sabina Senčar: "Znašla sem se med prekaljenimi političnimi lisjaki in ko so se mi v nekem trenutku nasmejali, sem si rekla, no, a ste me že sprejeli."