"Vprašajmo se, kaj nam Jezus govori po teh časih in po tej epidemiji. Prav tako pa se vprašajmo, kaj naj vsak izmed nas naredi, da bomo uresničili smisel svojega življenja, skrbeli za najbolj uboge in gradili Božje kraljestvo ljubezni in miru že na tem svetu. Vseh katoličanov, kristjanov in vseh drugače vernih se spominjam v molitvi in kličem Božjega blagoslova," je v nagovoru na vladni tiskovni konferenci, na katero so bili povabljeni predstavniki verskih skupnosti v Sloveniji, dejal ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

"Kristjani živimo v prepričanju, da smrt nima zadnje besede. Velika noč nam dokazuje, da je Kristus močnejši od smrti. Da bi se preprečilo širjenje, so bili sprejeti različni ukrepi. Stanje se izboljšuje, hvala, da upoštevate napotke vlade in institucij. Vztrajajte še naprej, vsak izmed nas lahko bistveno prispeva k temu, da se virus ne širi naprej, temveč usiha," je v nagovoru dejal škof Evangeličanske cerkve Leon Novak.

"Dragi verniki, zdaj smo na izpitu vere in človeškosti. Pokažimo svojcem doma, da so nam pomembnejši od najbolj sončnega dneva ob reki, da se jih bolj veselimo kot sončnega dne. Prizadevajte si, da več dajete, kot zahtevate," je v nagovoru poudaril paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković.

"Sobratom kristjanom želim voščiti za velikonočne praznike. Ni preprosto govoriti o praznikih brez ljudi, da ne morejo hoditi v sakralne prostore, ampak to je edina razumna odločitev. Muslimani danes obhajamo noč sodbe, to je nekakšen uvod v mesec posta, ki se bo začel 24. aprila in bo trajal do 23. maja. Upajmo, da se bodo takrat nekatere zadeve sprostile," je dejal mufti Islamske skupnosti Nedžad Grabus. "Vse naše molilnice in tudi džamija v Ljubljani so zaprte. Ampak vera je v srcu, tako da lahko zgradimo džamijo v svojem srcu in molimo kjer koli. Muslimani bomo molili za dobro vse naše družbe," je dodal.

"Srečo imamo, da živimo v Sloveniji," pa je dejal predsednik judovske skupnosti Boris Čerin-Levi.

Sožalje svojcem umrlih

Na začetku je Zore v imenu Katoliške cerkve izrazil sožalje svojcem 36 Slovenk in Slovencev, ki so v epidemiji izgubili življenje. Storiti je po njegovih besedah treba vse, da bo takšnih primerov čim manj. "V osebni molitvi in pri maši v naši kapeli se jih spominjam, pa tudi vseh tistih bratov in sester, ki so zaradi koronavirusa na intenzivnih oddelkih. Želim jim blagoslova in čimprejšnjega zdravja," je dejal.

"Bližamo se velikonočnim praznikom, ki so za kristjane najbolj poseben čas. Dokler zdravila ni, živimo v nenehni nevarnosti in smo izpostavljeni okužbi. Želja po zdravju je močna, še posebej po Španiji, Italiji, ZDA in drugih državah, kjer so razmere najresnejše. Vsem, ki so izgubili svoje bližnje, izrekam sožalje," je sožalje izrekel tudi škof Novak.

Nadškof Zore: Na veliko noč bodo cerkve ostale prazne

V Katoliški cerkvi so po Zoretovih besedah že 25. februarja sprejeli prve ukrepe, 12. marca pa nato še strožje ter zaprli cerkve za bogoslužja z udeležbo ljudstva, podeljevanje zakramentov in poučevanje verouka. "Ko smo škofje sprejel to težko odločitev, smo imeli pred očmi razmere v sosednji Italiji, kjer so škofje približno tri tedne pred nami sprejeli podobne ukrepe. Obisk cerkva in obredov je za naše vernike še posebej v postu in času velikonočnih praznikov izrednega pomena, a prav verski obredi so lahko kraj hitrega širjenja okužb s katastrofalnimi posledicami. Starejši pogosteje obiskujejo verske obrede, obenem pa so prav oni tisti, ki so v epidemiji še posebej izpostavljeni," je pojasnil Zore.

Pred nami je največji krščanski praznik velika noč, ko katoličani po svetu praznujejo vstajenje Jezusa Kristusa. Slovenska škofovska konferenca je sprejela navodila, v katerih vernikom sporoča, da je treba še naprej omejevati stike med ljudmi in preprečevati okužbe. Cerkve čez velikonočne praznike še ne bodo odprte, verniki pa naj ostanejo doma.

Na novinarsko vprašanje, kako krizne razmere vplivajo na vero in vlogo verskih skupnosti, je Zore odgovoril. "Vsekakor so takšni časi časi, v katerih se vera prečiščuje. Izjemni časi so vedno rodili izjemne ljudi. Najtežji časi so ustvarjali svetnike. To lahko govorimo na ravni družbe, Cerkve, lahko pa o tem razmišlja tudi vsak na osebni ravni. Ko smo v preizkušnji, se odločamo o tem, za kakšno pot, odgovor, se bomo odločili. Kar zadeva verouk, podeljevanje zakramentov in vse druge prvine krščanske in katoliške vere, so prestavljeni na čas, ko bomo spet lahko krščevali, poročali itd. Ta čas lahko izkoristimo, da bo naša priprava na prejem omenjenih zakramentov globlja, da bomo iz zgolj obrednega prešli na vsebinsko. Vstopili v osebni odnos z Gospodom Jezusom Kristusom."

In kako izpad darov vernikov občutijo slovenski duhovniki? "Prav je, da za boljše razumevanje stvari razdelimo. Eno je vzdrževanje duhovnikov, drugo področje pa darovi, ki jih verniki namenijo pri obredih v cerkvi. Darovi vernikov pri mašah in obredih v velikem tednu so namenjeni vzdrževanju cerkva kot takšnih, župnijskih stavb in druge osnovne infrastrukture. Z dopolnitvijo, da so darovi vernikov, ki pridejo za veliki petek in veliko soboto, namenjeni za Sveto deželo, za kristjane v Sveti deželi, ki nimajo nobenih dohodkov. Izpad teh darov je trenutno popoln. Drugo vprašanje je vzdrževanje duhovnikov, ki se vzdržujejo iz darov za svete maše, in darov, ki jih namenijo ob podeljevanju zakramentov in zakramentalov ‒ ob blagoslovih, krščevanju, porokah, birmah ipd. Tudi del teh darov je v tem času popolnoma izostal," je pojasnil.

O osebnem doživljanju časa epidemije pa je nadškof Zore dejal, da se je na začetku virusa oz. tistega, kar bo prinesel v družbo in Cerkev, bal. "Priznam, da je bilo sprejemanje ukrepov, o katerih smo se škofje pogovarjali, stresno. Iz ure v ure sem spreminjal pogled v pogovarjanju s strokovnjaki in zdravniki, ki so prostodušno rekli, če ne boste tega naredili, boste pokopavali naše babice in dedke. Oči nam je odpirala Italija, zdaj tudi Španija in ZDA. Danes me veseli, kako v teh spremenjenih razmerah tako ljudje kot duhovniki hrepenijo po Cerkvi in sveti maši. Veseli me, kako eni in drugi iščejo stike v okviru tega, kar je mogoče. Veseli me, da duhovniki v času, ko ljudi ne morejo nagovarjati iz obličja v obličje, kot rečemo, najdejo druga pota. Upam, da se bomo skozi koronsko krizo naučili, kako prav nič ne pomaga, da tarnamo, česa ne moremo. Pomaga in rešuje nas odkrivanje možnosti, kaj vse lahko. To je eden pomembnih naukov tega časa," je še dodal Zore.

Škof Novak: Spremljajte bogoslužja prek televizije, radia in spleta in ostanite doma

"Bližamo se velikonočnim praznikom, ki so za kristjane najbolj poseben čas. Dokler zdravila ni, živimo v nenehni nevarnosti in smo izpostavljeni okužbi. Želja po zdravju je močna, še posebej po Španiji, Italiji, ZDA in drugih državah, kjer so razmere najresnejše," je na začetku dejal Novak in vsem, ki so izgubili svoje bližnje, izrekel sožalje.

"Kristjani živimo v prepričanju, da smrt nima zadnje besede. Velika noč nam dokazuje, da je Kristus močnejši od smrti. Da bi se preprečilo širjenje, so bili sprejeti različni ukrepi. Stanje se izboljšuje, hvala, da upoštevate napotke vlade in institucij. Vztrajajte še naprej, vsak izmed nas lahko bistveno prispeva k temu, da se virus ne širi naprej, temveč usiha. Praznujmo velikonočne praznike doma, brez obiskov, v ozkem družinskem krogu, brez izletov!" je vernike pozval Novak.
"Še enkrat ponavljam besede apostola Pavla: Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se. Spremljajte bogoslužja prek televizije, radia in spleta in ostanite doma. Bodite blagoslovljeni in ostanite zdravi!" je sklenil nagovor Novak.

Mufti Grabus: "Ohranimo stik z Bogom"

"Najpomembneje je, da ohranimo stik z Bogom, zdaj je čas za osebno kesanje. Tudi v naši muslimanski tradiciji je, da si poskušamo med sabo odpuščati. Če to zmoremo, bomo razvijali osebni odnos z Bogom," je dejal mufti Grabus.

Navedel je tudi primer prilagajanja novim okoliščinam: "Pri muslimanih je tradicija, da mrtvega človeka umijemo, preden opravimo obred. Če je oseba umrla s koronavirusom, opravimo simbolno dejanje brez dotika z mrtvo osebo. To je bila na začetku težava, s katero smo se spopadli na Jesenicah, a smo to rešili. Kot Islamska skupnost se bomo trudili ohranjati mirno kri in razumnost v teh trenutkih."

Paroh Bošković: Naj vsi domovi postanejo cerkve

"Naj vsi domovi postanejo cerkve, v katerih molite in ljubite. Naredite tako, da bo letošnja velika noč še posebej slovesna in napolnjena z molitvijo. To bo enakovredno vašim molitvenim obiskom svoje cerkve, če bomo spoštovali božjo voljo in nasvete zdravstvenih delavcev, lahko upamo, da bo ta nadloga hitro minila in da bomo lahko nadomestili vse izgubljeno. Zdravi in srečni, utrjeni z ljubeznijo," pa je nagovor sklenil Bošković.

Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković je na novinarsko vprašanje, ali in kje lahko tudi verniki Pravoslavne cerkve spremljajo verske obrede, odgovoril: "Žal je ta bolezen prišla tako hitro in je vse presenetila. Vsi smo nepripravljeni, da bi se organizirali tako, da bi imela vsaka verska skupnost možnost za tovrstno prenašanje bogoslužij vernikom. Z verniki smo vzpostavili stik, ob nedeljah prenašajo bogoslužja iz Beograda, iz naših glavnih cerkvenih središč jih lahko spremljajo prek družbenih omrežij, z verniki komuniciramo prek družbenih omrežij, predavanja so … A na žalost v takšnih okoliščinah, kot so. Molimo Boga, da čim prej mine, ker tako življenje ni dobro. A če pogledamo, kako je bolnim, si rečemo: nam je popolnoma dobro."

"Imamo privilegij, da živimo v Sloveniji"

V tem času pa praznujejo tudi pripadniki judovske veroizpovedi. Judje tako praznujejo pesah. Kot je povedal predsednik judovske skupnosti za Slovenijo Boris Čerin-Levi gre za praznik svobode. "Imamo privilegij, da živimo v Sloveniji ‒ svobodni in demokratični državi," je poudari Čerin-Levi. "To je vrednota, ki jo lahko delimo vsi, ne glede na vero, izvor, kulturo ali jezik," je še poudaril.

Rabin judovske skupnosti v Sloveniji Ariel Hadat, ki prebiva v Trstu, zaradi spoštovanja karantene ni pripotoval v Ljubljano, je pa za nagovor pooblastil Čerin-Levija. "Za Jude po svetu je pesah praznik svobode, individualne, kolektivne in duhovne svobode," je dejal in opozoril, da ne smemo pozabiti, čeprav se včasih svoboda zdi samoumevna, da jo je težko doseči. "Je vrednota, ki jo delimo vsi, ne glede na vero, geografski izvor ali poreklo," je dodal.

"Naj nas Bog blagoslovi, celoten ta narod, in prinese srečo in zdravje. Blagoslovljene praznike želim," je sklenil Čerin-Levi.

Poziv verskih predstavnikov

"Škofje katoličane prosimo in jim naročamo, naj ostanejo doma. Vse vernike vabim, da spremljajo svete maše in blagoslove prek televizije, radia in spleta. Svojim otrokom in vnukom razložite pomen velikonočnih praznikov. Vse vabim, da čas epidemije namenite molitvi, branju svetega pisma in postu. V tem času na poseben način do izraza prihaja družina kot domača cerkev, v kateri oče in mati opravljata svojo nalogo blagoslavljanja in posvečevanja sebe in svojih otrok," je pozval Zore.

"Praznujmo velikonočne praznike doma, brez obiskov, v ozkem družinskem krogu, brez izletov!" je pozval tudi Novak.

Na veliki petek vabim vse kristjane, da se pridružijo molitvi križevega pota papeža Frančiška iz Vatikana. Na veliko soboto pa vernike vabim, da velikonočnih jedi ne nosijo v cerkve, temveč jih pripravijo, da jih bo ob 15. uri prek nacionalne televizije blagoslovil mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V nedeljo na sam praznik se bomo kristjani ob 8. uri zjutraj ob zvonjenju zvonov zbrali pri velikonočnem zajtrku, ki ga bomo imeli ob isti uri na vseh slovenskih domovih. Ob 10. uri pa se bomo zbrali pred televizijo in radijskimi sprejemniki, ko bomo spremljali velikonočno sveto mašo iz mariborske stolnice. "Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem medijem, posebej RTV Slovenija, da je v času epidemije okrepila verski program in omogočila prenos verskih obredov, ki so v tolažbo številnim vernikom, ki ne morejo obiskovati cerkva," je sklenil Zore.