Na začetku leta načrtujejo nov sklop zaslišanj, med drugim zdravnikov, babic, administratorjev. Do poletja bi lahko sledilo vmesno poročilo.

Preiskovalna komisija DZ-ja o ugotavljanju in oceni dejanskega stanja o primerih ukradenih otrok je doslej zasedala na skupno devetih sejah, danes in v četrtek se bodo člani parlamentarne komisije sešli še na dveh. V komisiji sodelujejo poslanci SDS-a, NSi-ja in SD-ja, ki so do zdaj zaslišali skupno 16 prič, od tega štiri na zaprtih sejah, je na novinarski konferenci dosedanje delo komisije strnila njena predsednica Alenka Jeraj (SDS).

Med zaslišanimi pričami je bila doslej večina mam domnevno ukradenih otrok, člani pa so zaslišali tudi eno socialno delavko, ki je vodila postopek posvojitve, in enega moškega, za katerega so mami domnevno rekli, da je umrl.

Po navedbah poslanke Jeraj se močno razlikujejo podatki, ki jih komisija pridobiva iz bolnišnic, in podatki statističnega urada. V številnih primerih so podatki o mrtvih oz. umrlih in mrtvorojenih otrocih nepopolni, veliko je napak pri vnosu, tudi zaradi pomanjkanja ustrezne dokumentacije v posameznih obdobjih, ugotavljajo člani komisije.

Dosedanja pripovedovanja mamic so pokazala, da se niso mogle posloviti od svojih otrok, v večini primerov so bile obveščene o njihovi smrti, iz bolnišnic so jih poslali brez dokumentacije, prav tako niso imele možnosti pokopa, je naštela Jeraj. Pogrebne službe oz. zavodi so izvajali različne protokole, čeprav je obstajala enotna zakonodaja, je izpostavila.

Člani komisije bodo sicer v prihodnjih mesecih nadaljevali zaslišanja prič, danes in v četrtek imajo predvidena pričanja še nekaterih mam, januarja pa bodo zaslišali zdravnike, babice, administratorje, socialne delavce, pa tudi izvedence medicinske stroke. Na začetku leta bodo najverjetneje obiskali tudi komisijo v Beogradu, ki se ukvarja s podobnimi primeri, je napovedala Jeraj.

Pri svojem delu je komisija po njenih besedah ves čas tudi v stiku z zunanjimi sodelavci, ki pripravljajo poročila, statistične podatke in pregledujejo takratno zakonodajo. "Pri večini primerov je dokumentacija v redu, ni nobenih odstopanj, pri primerih, ki jih obravnavamo mi, pa je veliko napak. Lahko se administrator enkrat zmoti, ampak tukaj je veliko napak. Nepopolna dokumentacija, večkrat popravljena, datumi se ne ujemajo. Včasih je trajalo en mesec, da so vpisali rojstvo, čeprav je bil pri drugih primerih, kjer ni nič čudnega, otrok v dveh dneh vpisan, da se je rodil," je pojasnila Jeraj.

Pod drobnogledom "skrb vzbujajoči primeri"

Komisija bo sicer pod drobnogled vzela nekaj "najbolj skrb vzbujajočih primerov", mam v društvu Izgubljeni otroci Slovenije je sicer več kot 100, primerjajo pa tudi primere posvojitev v času, ko je domnevno umrl otrok iz posameznih primerov. Pri tem sodelujejo tudi s predstavniki centrov za socialno delo.

Kot je dejala Jeraj, tako poskušajo križati podatke, je pa to verjetneje naloga policije in kriminalistov. Pri teh postopki potekajo počasneje, a je Jeraj dejala, da je to razumljivo, saj je morda v ospredju novejše dogajanje.

Prepričana pa je, da bo komisija do izteka aktualnega mandata DZ-ja prišla do pomembnih ugotovitev, do poletja bi lahko tudi pripravili vmesno poročilo.

Zahtevo za odreditev preiskave sta sicer vložila opozicijska SDS in NSi, podprli pa so jo tudi v SD-ju. V tako imenovani trgovini z dojenčki, ki naj bi predvsem v 70. in 80. letih potekala na območju nekdanje Jugoslavije, naj bi bilo prodanih več kot 20.000 dojenčkov. Otroci naj bi umrli takoj po rojstvu ali v nekaj dneh po njem, njihovim staršem pa jih ni bilo dovoljeno niti videti niti pokopati. Prav tako naj bi bila pomanjkljiva dokumentacija oziroma naj bi imela vrsto nedoslednosti.