"Slovensko stališče je, da, v kolikor se okoliščine, ki so botrovale zadržkom pri nadaljevanju pogajanj Hrvaške z EU, ne bodo spremenile, ne bo tudi spremembe našega stališča," je o tem dejal premier.

Zunanji minister Samuel Žbogar je namreč v Bruslju dejal, da bi bila mediacija dovolj za odpravo blokade hrvaških pogajanj z EU-jem. A kot pravi premier, to še ne pomeni spremembe slovenskih stališč. Pahor je izrazil pričakovanje, da bo Žbogar po vrnitvi iz Bruslja pojasnil svoje vtise, ki jih je dobil po pogovorih z visokimi predstavniki držav članic EU-ja in Evropske komisije.

"Ni razlogov za hitrost"
O predlogu Evropske komisije za mediacijo med Slovenijo in Hrvaško Pahor meni, da je še prezgodaj govoriti o tem, kako bodo potekali nadaljnji pogovori, vsekakor pa morajo ti pogovori vsebovati takšna zagotovila, ki bodo zadostila pričakovanja Slovenije, da bi lahko umaknila zadržke do nadaljevanja pogajanj Hrvaške z EU-jem. "V tem trenutku se mi zdi, da ni razlogov za hitrost, ampak so razlogi za to, da se vsako zamisel preudarno preuči in se potem o njej odloča, pri čemer moramo vedeti, da bo za morebitni dogovor o tej poti potrebno soglasje obeh držav," je še poudaril Pahor.

Žbogar: Dokumenti v mediaciji niso odločilni
Samuel Žbogar je v Bruslju namignil tudi, da Slovenija ne bo vztrajala na zagotovilu, da dokumenti ne smejo prejudicirati meje, če bosta državi vprašanje meje reševali z mediacijo.

"Mediacija bo iskala politično rešitev, ki ne bo upoštevala samo pravnih dejstev, ampak tudi zgodovinska dejstva, načelo pravičnosti, torej različne elemente, tako da se odločitev ne bo opirala samo na pravno dokumentacijo, ki bo predstavljena, ampak na širšo argumentacijo, in v tem kontekstu ti dokumenti niso več tako odločujoči," je dejal zunanji minister in ponovil, da bi bilo dogovor o mediaciji mogoče doseči v nekaj tednih.

To so sicer po ministrovih besedah podrobnosti, ki jih je v okviru dogovarjanja o mediaciji še treba opredeliti, v okviru mandata in pogojev za ta postopek. "Mi smo zelo vztrajali pri teh dokumentih v trenutku, ko je bil na mizi proces arbitraže. Če gremo v proces mediacije, dokumenti niso več tako odločilni, mediacija bo prišla s politično-pravnim predlogom," je še dejal minister.

Žbogar: Mediacija tretje strani bi pomagala ...
"Mediacija tretje strani bi pomagala ... Verjetno bi bil to lahko edini odgovor za rešitev tega vprašanja," je sicer o reševanju vprašanj z južno sosedo dejal minister. Slovenija bi lahko "odblokirala" hrvaška pristopna pogajanja v naslednjih tednih, če bi prišlo do dogovora o posredovanju tretje strani, kar je predlagal Bruselj, je izjavil Žbogar v intervjuju za britansko agencijo Reuters.

Ta navaja, da si diplomati želijo hitre rešitve sosedskega vprašanja, kar bi Hrvaški omogočilo, da pogajanja o članstvu v EU-ju dokonča do konca leta 2009 in se zvezi pridruži leta 2011.

"Vsi si želimo, da bi Hrvaška pogajanja sklenila letos ... To pa pomeni, da bi se moral Zagreb sočasno tudi pogajati," pravi Žbogar. "Čas za rešitev mejnega vprašanja je dozorel."

Čeprav bi mediacija "lahko bila prava pot", pa Žbogar dodaja, da Slovenija končne odločitve o tem še ni sprejela. "Sporazumeti se bo treba o operativnem okviru delovanja takšne komisije ter o vsebinskih dejavnikih, ki bi pripeljali do sporazuma in Hrvaški omogočili nadaljevanje pogajanj." "Vse to bi se moralo zgoditi v naslednjih tednih," dodaja. "Ne počutimo se kakor slabi fantje ... Ščitimo pa slovenske nacionalne interese," pravi minister Žbogar in dodaja, da je hrvaška morska meja dolga, slovenska pa kratka.

V središču Gaza, ob robu Hrvaška
Žbogar se sicer udeležuje ministrskih zasedanj v Bruslju, na dnevnem redu pa je predvsem bližnjevzhodna kriza. Ob robu srečanj naj bi s kolegi govoril tudi o Hrvaški. "Ta dva dneva bom izkoristil za pogovore s kolegi, da jim pojasnjujem stvari in da iščem njihove nasvete, kako rešiti ta problem," je povedal ob prihodu na neformalno večerjo o Bližnjem vzhodu.

Na vprašanje, ali se bo ob robu zasedanj s kolegi pogovarjal tudi o Hrvaški, je minister odgovoril: "Vsekakor. To je vendarle naša glavna zunanjepolitična aktivnost te dni - reševanje problema s Hrvaško."

"Mislim, da bomo v kontaktu tudi z Evropsko komisijo," je odgovoril na vprašanje, ali bo komisiji že posredoval odgovor na pobude, ki jih je ta teden v Ljubljani predstavil evropski komisar za širitev Olli Rehn. Ni pa želel razkriti, s kom se bo srečal.

L. D.