Slovenija je že v prvem krogu glasovanja za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov prejela 153 glasov podpore, protikandidatka Belorusija pa 38. Članica Varnostnega sveta za obdobje 2024–2025 bo postala 1. januarja, kar pomeni, da časa za priprave ni veliko. Že 1. oktobra letos namreč vstopa Slovenija v Varnostni svet kot opazovalka.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar, premier Robert Golob ter podpredsednica vlade in zunanja ministrica Tanja Fajon so prvič skupaj nagovorili javnost in predstavili nadaljnje korake po enem največjih dosežkov slovenske diplomacije.

Široka podpora kot priznanje miroljubni, solidarni in tvorni zunanji politiki

Premier Golob je poudaril, da gre v resnici za uspeh celotne države. "Prepričan sem, da rezultat, ki je bil tako prepričljiv – da smo zmagali s 153 glasovi, kar si niti jaz kot optimist, nisem upal napovedati – kaže na eno zelo pomembno stvar: da je Slovenija končno prepoznana kot tvorni subjekt na mednarodnem prizorišču. Kot nekdo, ki pomaga problem reševati, tudi z originalnimi idejami, ne pa probleme delati," je dejal Golob in dodal, da je tako široka podpora priznanje miroljubni, solidarni in tvorni zunanji politiki.

Tudi zunanja ministrica Fajon je poudarila, da so za Slovenijo glasovale tudi države, s katerimi "nismo imeli tesnih partnerskih odnosov, a nam jih je v zadnjem letu uspelo prepričati". Po njenem prepričanju Sloveniji to nalaga veliko odgovornost.

"Računajo, da ravno mi kot majhna članica brez skritih interesov lahko prispevamo k temu, da bo svet za vse druge države boljši," je poudaril Golob. "Če smo v lanskem letu dosegli to, da se je naš glas slišal in upošteval v Bruslju, bomo v prihodnjem letu poskrbeli, da se bo naš glas slišal v New Yorku in upošteval po vsem svetu," je dodal in nadaljeval, da "verjame, da bomo nadaljevali z našimi zelo dobrimi iniciativami na področju okoljske diplomacije, kjer smo med vodilnimi. Hkrati pa sem optimist, da bo Slovenija zaradi svojih preteklih odnosov in navezav lahko tvorno prispevala tudi pri iskanju poti do miru v Ukrajini."

Pomembno je, da se strateški projekti nadaljujejo iz vlade v vlado

Predsednica Nataša Pirc Musar je obljubila, da bo s svojim znanjem in energijo pomagala pri tem projektu: "Želim, da bomo na mednarodnem parketu enotni. Večkrat sem poudarjala, da morajo trije deležniki delovati z roko v roki – DZ, vlada in urad predsednice Slovenije, ki predstavlja Slovenijo v svetu," je poudarila.

Spomnila je, da se je projekt kandidature za nestalno članico varnostnega sveta začel pod prejšnjo vlado. Ob tem je poudarila, da je bil končni rezultat dosežen s pomočjo vizionarstva aktualne vlade in premierja Goloba. "Izjemno pomembno se mi zdi, da se strateški projekti nadaljujejo iz vlade v vlado. In tu gre res zahvala premierju Golobu, ki tega projekta ni vrgel skozi okno, ga je podprl in danes smo nestalna članica varnostnega sveta, čeprav v težkih časih," je dodala.

O zaslugah za uspeh na glasovanju

Predsednik vlade Golob je glede zaslug za uspeh Slovenije na glasovanju ocenil, da je "glavni dejavnik, ki je odločal o tem, da smo dobili tako veliko zaupanje, to, da smo konsistentno delovali v zunanji politiki kot država, ki išče konstruktivne rešitve v spoštljivem dialogu. Vse ostalo je pač iskanje svojega kančka slave. Tisto, kar je res pomembno, je, da je slovenska zunanja politika nadaljevala s tistimi praksami, kjer smo lahko tvorno sodelovali in iskali enotne rešitve."

Poleg tega je bil vsem manjšim članicam ZN-a po Golobovih besedah dan "jasen signal, da bomo delovali samostojno, avtonomno in neodvisno ter da bomo spoštovali solidarnost in pravičnost". Kot je dejal, si je Slovenija zaupanje prislužila na podlagi politike, ki jo je vodila v zadnjem letu, in ne na podlagi besed.

Tudi ministrica Fajon je poudarila, da so opravili garaško in intenzivno delo ter veliko naložb v prihodnost države. "Gradimo ne le politične odnose v razdeljenem letu, ampak tudi priložnost za gospodarsko, kulturno in znanstveno diplomacijo," je opisala.

Tudi z Rusijo bo treba najti način za pogovor

Na zunanjem ministrstvu napovedujejo temeljite vsebinske priprave in kadrovske okrepitve misije pri svetovni organizaciji. "Teme, ki smo jih naslavljali in so naša prednost, so človekove pravice, humanitarna pomoč, boj proti podnebnim spremembam, preprečevanje konfliktov, predvsem pa gradnja zaupanja. Slovenija bo glas majhnih držav, ki večkrat niso odločevalec v svetovnih izzivih, čeprav jih je v OZN-u več kot 100," je napovedala ministrica.

Slovenija si bo po njenih besedah prizadevala zagotoviti mir in stabilnost v Evropi ter varnost in dostojanstvo ljudem. Ker naša država nima bremen iz preteklosti, jo sogovorniki iz različnih držav vidijo kot močnega povezovalca, ki bo znal združevati različne interese. Tudi z Rusijo bo po besedah ministrice treba najti način za pogovor in sodelovanje, saj brez dialoga ni mogoče reševati svetovnih izzivov.

Predsednica Pirc Musar je ob tem opozorila, da obdobja, ki prihaja, ne moremo primerjati s preteklostjo, ko je Slovenija že bila v Varnostnem svetu. Razmere v svetu so drugačne. OZN pa je edina multilateralna organizacija, ki je zadolžena, da bo konfliktov na svetu čim manj. "Slovenija je prepoznana po vodni diplomaciji, meni ljuba je tudi čebelja diplomacija. Slovenija je bila tista, ki je predlagala novo temeljno človekovo pravico po zdravem in čistem okolju. Podnebne spremembe so točka, na kateri bo Slovenija veliko delala," je naštela.

Svetovno diplomacijo po njenih besedah čaka tudi rekonstrukcija ZN-ja, prav vojna v Ukrajini je pokazala, v kakšnem krču se je ta organizacija znašla.

Delo v Varnostnem svetu bo za slovensko diplomacijo test pokončnosti in verodostojnosti, pa je za Radio Slovenija dejal nekdanji predsednik republike in diplomat z dolgoletnimi izkušnjami v OZN-u Danilo Türk.