"Pred dvajsetimi leti, ko sem bil še senator, sem se odločno zavzemal za vstop Slovenije v Nato. Že takrat sem vedel, tako kot vem tudi danes, da smo močnejši in varnejši, ko stojimo skupaj z dobrimi partnerji, kakršni ste vi," je pred pogovorom s predsednikov slovenske vlade Robertom Golobom v Ovalni pisarni dejal predsednik ZDA Joe Biden.
"To vidimo v podpori Ukrajini v njeni obrambi proti ruski agresiji, to vidimo v prizadevanjih za podporo demokraciji in blaginji na Zahodnem Balkanu," je dodal predsednik ZDA. Ob tem je posebej poudaril sodelovanje Slovenije pri veliki izmenjavi zapornikov med Rusijo in Zahodom letos poleti.
Slovenija je namreč poleti v okviru izmenjave, ki je domov pripeljala tudi več Američanov, izročila dva ruska vohuna, ki sta bila tik pred tem obsojena. Biden se je premierju Golobu zahvalil za podporo in njegovo odločno vodenje, ki je to omogočilo.
Golob: Z Bidnom sva govorila o marsičem in nisva se o vsem strinjala
"Z malo pomoči od pravih prijateljev ni nič nemogoče," pa je ob začetku srečanja z Bidnom dejal Golob, ki je prav tako poudaril pomen sodelovanja z ZDA pri izmenjavi zapornikov.
Obisk v ZDA po njegovem prepričanju pomeni izraz ugleda Slovenije in njene zunanje politike v zadnjem obdobju, ki ga zaznamuje tudi nestalno članstvo države v Varnostnem svetu Združenih narodov.
Po srečanju so iz premierjevega kabineta sporočili, da Golob obisk jemlje kot "izraz spoštovanja, zaupanja in prijateljstva med obema državama". "V dolgem, zelo odkritem pogovoru sva s predsednikom Bidnom govorila o marsičem in nisva se o vsem strinjala. Ampak tako je tudi prav. Zavezniki in prijatelji si moramo odkrito povedati, kar si mislimo," so premierjeve besede navedli v njegovem kabinetu.
"Nekoliko drugačni pogledi" na razmere na Bližnjem vzhodu
Dodal je, da se je njun dvostranski pogovor osredotočal na razmere na Bližnjem vzhodu, kjer imata Slovenija in Združene države Amerike "nekoliko drugačne poglede", vsem pa je po premierjevih navedbah skupna težnja po tem, da je treba narediti vse, da bi lahko prišlo na Bližnjem vzhodu do prekinitve ognja, okrepitve humanitarne pomoči in izpustitve talcev.
Po mnenju premierja Goloba je "Jordanija naša skupna zaveznica, tisti otok stabilnosti, ki ga moramo podpirati". Jordanski načrt za humanitarno pomoč prebivalcem Gaze je, tako premier, najbolj realističen, a pod pogojem, da bomo vsi lahko izpolnili svoje naloge, so v sporočilu za javnost zapisali v kabinetu premierja.
Voditelja Slovenije in ZDA sta se sicer v zadnjih dveh letih večkrat srečala ob robu večstranskih srečanj, tokratni sestanek pa je prvi v Beli hiši. Golob je tudi prvi predsednik slovenske vlade po 18 letih, ki ga ameriški predsednik gosti na delovnem obisku.
V premierjevem kabinetu so pred obiskom poudarili tesne vezi med zaveznicama, ki ju povezujejo skupne vrednote, zgodovinsko prijateljstvo, strateško partnerstvo in zavezništvo v Natu. V Beli hiši pa so napovedali poglobljen pogovor med voditeljema o vprašanjih skupnega interesa. Med drugim sta govorila o sodelovanju na področju energetike in inovacij ter o nekaterih ključnih mednarodnih izzivih.
Pogovor Roberta Goloba z dopisnikom RTV Slovenija Andrejem Stoparjem v Odmevih
Drži, ta obisk vidim kot izraz prijateljstva, zaupanja, tudi spoštovanja med državama, ki je bilo zgrajeno v zadnjih dveh letih. Ni prišlo samo od sebe, treba je bilo delati vsak dan, včasih tudi z različnimi pogledi, ker Američani zelo cenijo iskrenost, ne pa lažne besede. To je na neki način kulminiralo v tem obisku, verjamem pa, da ni zadnji obisk v letih, ki prihajajo. Verjamem, da se bo tudi sodelovanje še nadgradilo že v prihodnjih dneh oziroma tednih na področju dvostranskega sodelovanja pri raziskavah in pa pri visoki tehnologiji in mislim, da nam tukaj sodelovanje z njimi lahko najbolj koristi za razvoj tako našega gospodarstva kot tudi znanosti.
Lahko navedete kakšen konkretnejši primer, recimo področja, ki Slovenijo izrazito zanima?
Slovenija se je zelo aktivirala v projektu Artemis, to je projekt vesoljskih tehnologij, pri tem bomo še sodelovali. Če sem prav razumel veleposlanika, ima jutri skupina za kvantne računalnike sestanek. Zelo dobro poznam evropski projekt tako imenovanih tovarn umetne inteligence, po domače superračunalnikov, prilagojenih posebej za umetno inteligenco in povezavo z vesoljskimi tehnologijami. Verjamem, da bo tukaj v prihodnje tudi z Združenimi državami Amerike še marsikaj odprtega, ampak treba je počasi graditi infrastrukturo, znanje. Ekipe v Sloveniji so že zelo napredne in to je treba povezati v širšo skupnost in potem se bodo videli rezultati.
Pred mesecem dni sva v New Yorku ugotavljala, da je Slovenija na enem od svojih mednarodnopolitičnih vrhuncev. Sodelovanje z ZDA tako v okviru Varnostnega sveta zdaj ali pa odmevna izmenjava vohunov med Zahodom in Rusijo, vse to je verjetno prispevalo k temu, da lahko danes govorimo o odličnih odnosih.
Zagotovo se zaupanja ne dobi na posojo ali pa v darilo, ampak si ga mora človek in država prislužiti. Naša zunanja politika v celoti je delovala kot pošten posrednik, nismo imeli nekih skritih interesov, želeli smo prispevati svoj delež tam, kjer smo lahko, k svetovnemu miru. Mislim, da se je to pokazalo in da so tudi največji prepoznali, pa ne samo Združene države Amerike, mogoče tudi Kitajska, celo Rusija, da dejansko ves čas zasledujemo en sam cilj - kako pomagati svetu do miru.
Zaradi aktualnega vprašanja glede JEK-a 2 v Krškem je slovenska javnost pričakovala, da se boste pogovarjali tudi o Westinghousu. Ameriško stran prav gotovo zanima ta posel, ampak o tem zelo konkretno niste govorili? Je pa predsednik Biden sam omenil Westinghouse.
Znano dejstvo je, da imamo v Sloveniji delujoč Westinghousov reaktor v Jedrski elektrarni Krško. Zgledno deluje, zgledno je upravljan na najvišjih varnostnih ravneh in lahko smo upravičeno ponosni na ta reaktor. V pripravah na izgradnjo drugega bloka bomo prišli tudi do točke, ko se bo iskalo ponudbe potencialnih dobaviteljev. A še nismo tam. Normalno, da bo imel Westinghouse kot eden od ponudnikov - še posebej ker ima edini pri nas zgodovino in referenco - na neki način mogoče celo prednost pred preostalimi, ravno zaradi poznavanja slovenskega trga in ker naši strokovnjaki poznajo Westinghousove tehnologije. Ampak - kot rečeno - je še prezgodaj, to se bo dogajalo v prihodnjih mesecih oziroma letih in takrat se bodo seveda tudi ponudniki morali ustrezno izkazati.
Predsednik vlade se je zvečer udeležil večerje, ki jo je v čast obiska priredil veleposlanik Slovenije v Združenih državah Amerike Iztok Mirošič. Na dogodku je premierja spremljala Tina Gaber, so sporočili iz njegovega kabineta. Večerje so se med drugimi udeležili Frederick Kempe, predsednik in glavni in izvšrni direktor Atlanskega sveta, Damon Wilson, predsednik in izvršni direktor neodvisne fundacije “National Endowment for Democracy”, nekdanji veleposlanik Philip T. Reeker, vodja programa Wilsonovega centra za globalno Evropo ter partner in vodja programov za Evropo in Evrazijo pri Albright Stonebridge Group, ter predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva in sveta za nacionalno varnost. Večerje se je udeležila tudi nekdanja veleposlanica Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji Jamie Harpootlian z možem, senatorjem zvezne države južne Karoline, Richardom Harpootlianom, so še navedbi v Golobovem kabinetu.
To je prvo vabilo slovenskemu premierju po 18 letih
"Vabilo po 18 letih pomeni veliko čast in potrditev, da so odnosi med Slovenijo in Združenimi državami Amerike resnično zelo dobri," je iz New Yorka poročal RTV-jev dopisnik Andrej Stopar. Obenem pomeni tudi, da je Slovenija v izgradnjo svojih odnosov z največjo velesilo Zahoda vložila veliko truda in sistematičnih prizadevanj, je še dodal.
Kot ključne napore uvršča strateško partnerstvo, ki ga je vzpostavila vlada Janeza Janše, uspešno slovensko članstvo v Varnostnem svetu, za katero je Slovenija kandidirala na ameriško pobudo, nato pa vrsta sodelovanj v mednarodnem prostoru, od humanitarnih, naravovarstvenih do verjetno najodmevnejšega – nedavne menjave vohunov med Zahodom in Rusijo letos poleti.
Do obiska na tako visoki ravni navadno pride zaradi obojestranskih interesov obeh strani in tukaj je brez dvoma velik interes ZDA, da se sklene posel z Westinghousom za novo jedrsko elektrarno, ampak konkretnega dogovarjanja v tem pogledu ni bilo, je po srečanju poročal Stopar.
Na slovenski strani je seznam želja po sodelovanju bistveno daljši. Tu je v ospredje prišlo sodelovanje na področju raziskav, na področju tudi energetike. Slovenija je namreč prav z izkušnjami z Westinghousovega reaktorja postala regijsko središče tovrstnega znanja. To znanje želi ponuditi tudi ameriški strani in se vključiti v posle. Tukaj se po besedah Andreja Stoparja možnosti odpirajo predvsem na področju raziskovanja vesolja – in tudi to je bil predmet tokratnih pogovorov.
Stopar je še poudaril vidno vlogo Slovenije na mednarodnem prizorišču. Slovenija na tem področju z ZDA sodeluje že v okviru Varnostnega sveta, obenem pa ji je v Evropski komisiji namenjen širitveni resor, kar pomeni, da se bo Slovenija ukvarjala tudi z Ukrajino.
"Morda pogled z notranje perspektive tega ne kaže tako izrazito, ampak potrjujejo se vtisi iz New Yorka, da Slovenija doživlja enega svojih mednarodnopolitičnih vrhuncev," še sklene Stopar.
V Beli hiši je nazadnje takratnega predsednika ZDA Georgea Busha ml. leta 2006 obiskal Janez Janša, predtem pa je bil dvakrat gost v Beli hiši Janez Drnovšek, leta 1998 ga je sprejel Bill Clinton, 2002 pa George Bush ml.
Golob se je sicer med obiskom v ZDA skušal sestati tudi z obema predsedniškima kandidatoma ZDA, republikancem Donaldom Trumpom in demokratko Kamalo Harris, so po poročanju STA-ja povedali viri iz kabineta, vendar pa v tako hitrem času ni bilo mogoče uskladiti urnikov, čeprav naj bi oba kandidata izrazila željo za srečanje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje