Pozicije so jasne; na eni strani vlada SDS s pridruženimi članicami, na drugi opozicijski KUL. Bo to edina politična izbira na prihodnjih volitvah? Ali je treba resno računati tudi na stranke, ki napovedujejo spopad za politično sredino? O alternativah govorimo z odgovornim urednikom Mladine Grego Repovžem.

Kakšna bo strategija strank KUL-a, bodo stopnjevale politični boj v parlamentu, ki ga ne morejo dobiti, in kako trdna so njihova notranja razmerja? In še: kako realna so ugibanja, da bi lahko "peti človek", denimo Robert Golob, okrepil vrste KUL-a in posegel še v prostor neodločene sredine volilnega telesa? Se je Golob znašel v podobnem položaju kot Zoran Janković, ko ga je vlada Janeza Janše v svojem prvem mandatu razrešila z mesta predsednika uprave Mercatorja? "Mislim, da je bilo ravnanje do Goloba takšno, da če želi sestaviti svoj družbeni položaj, mora storiti nekaj takšnega, kot je vstop v politiko," razmišlja urednik Mladine. "To je človeško. Nimam nobenih informacij, ali to on namerava storiti ali ne. Verjamem, da je to odvisno od konstelacije sil, ki se zelo hitro spreminjajo. Toda videli smo že nekaj takšnih trenutkov v preteklosti in nič od tega ni bilo nekaj posebnega ali nekaj, kar bi bistveno odstopalo od dogajanja v drugih državah."

Na izmuzljivi sredini ni (še) nikogar

Ankete izkazujejo izredno velik delež volivcev, ki ne najdejo svoje izbire. Ta del javnosti išče po mnenju Repovža nekoga, ki bo dal občutek neideloškosti. V resnici pa na t. i. sredini ni nikogar od obstoječe politične ponudbe. "Vsi, ki so skušali vstopiti v ta prostor, denimo Aleksandra Pivec, Zdravko Počivalšek in SMC, pobuda Povežimo Slovenijo, v tem prostoru ne obstajajo. Tukaj nimajo volivcev, in to volivci popolnoma jasno kažejo. A dejstvo je, da ta prostor obstaja – to smo videli pri reakciji na potencialno možnost, da bi Aleksander Čeferin vstopil v politiko. Podobno se zdi tudi v primeru Roberta Goloba," meni sogovornik in nadaljuje, da je posebnost političnega prostora v Sloveniji del populacije, ki skuša o političnih zadevah razmišljati nepolitično. "Ko nekdo reče, da je nepolitičen kandidat, je to izrazito ideološko stališče."

Kritična masa državljanov brez dvoma obstaja, kar smo videli na referendumu o vodah – torej civilna družba? "Zdi se mi, da še nikoli ni bilo toliko skritega volilnega telesa, ki nas lahko preseneti. In to so mladi, ki so zaradi agresije te oblasti v kombinaciji z epidemijo bolj politični, kot so bili kadar koli. Lahko se zgodi, da bomo 24. aprila zvečer presenečeno opazovali pritrjevanje članov koalicije KUL, da bo Luka Mesec premier," pravi sogovornik.

Interpelacije pripeljejo vroče teme v široko javno razpravo

Glasovanje o interpelaciji ministra Marjana Dikaučiča, ki je dobil daleč najnižjo podporo poslancev koalicije, je znova potrdilo, da je vlada sicer formalno manjšinska, a ima hkrati dovolj trdno podporo "pridruženih" poslancev, da bo zagotovo končala redni mandat. "Če bi opozicija imela dovolj glasov, da zruši ministra, bi imela tudi vlado. Seveda so to vnaprejšnji porazi, a ne gre za to," poudarja Grega Repovž. "To je edini način, da nekatere teme opozicija pripelje na dnevni red široke javne razprave. Človek, ki to najbolj obvlada, je sedanji premier Janez Janša. To, da zdaj to taktiko uporablja aktualna opozicija, ni nič nenavadnega in novega. Če pogledamo primer ministra Dikaučiča – govorimo o človeku, ki je v sodni preiskavi zaradi utemeljenega suma poneverbe in utajevanja davkov – to verjetno ne bi prišlo do toliko ljudi in se to ne bi tako jasno prezentiralo v javnosti."