Predsednik SNS-a in njihove poslanske skupine Zmago Jelinčič je dejal, da so plusi zadnja srajca, ki jo je nosil premier Borut Pahor in mu je pristajala, vreme, ki še ni tako hladno, tretje stvari pa se ni mogel spomniti. Andrej Šircelj, predsednik odbora za finance pri strokovnem svetu SDS-a je dejal, da bi se rad spomnil kakšne dobre stvari te vlade, ki bi dejansko pomagala ljudem. Omenil je denar, ki se namenja za socialne zadeve, ki ga je več kot prej, in je lepa številka, a je po njegovih besedah žal naslovljen na neprave ljudi in neučinkovito, saj se brezposelnost povečuje, število ljudi, ki prejemajo pomoč pa znižuje. Franc Bogovič, poslanec SLS-a, je dejal, da bi bilo v prvem letu vlade mogoče izpostaviti to, da so z različnimi ukrepi ustavili val brezposelnosti, pomembno pa je bilo tudi jamstvo za bančne vloge.

Pred tem so člani opozicije odgovorili na vprašanje, naj naštejejo tri napake te vlade, pri tem so morali izpustiti arbitražni sporazum, za katerega se ve, da mu vsi v opoziciji nasprotujejo. Bogovič je dejal, da se za nobeno pomembno stvar koalicijske stranke vnaprej ne dogovorijo, tako je pri ključnih strukturnih zakonih kot tudi pri kadrovski politiki. Izpostavil je različen pogled Pahorja in predsednika Zaresa Gregorja Golobiča, ter to, da se je javnofinančni primanjkljaj bistveno povečal. Lahko se zgodi, da bo padla bonitetna ocena države, poleg tega ni zagona gospodarstva in nihče si ne prizadeva za prihodke v proračun. "So totalno neusklajena in neuigrana ekipa."

"Pomanjkanje socialnega čuta za ljudi"
Šircelj je naštel katastrofalno reševanje gospodarske krize, neučinkovite ukrepe, pomanjkanje socialnega čuta za ljudi, saj je socialni dialog propadel, vedno večjo revščino, finančno stanje države. Pri tem je izpostavil javnofinančni dolg, ki je narasel na 14,5 milijona evrov, in poudaril, da bomo leta 2012 za obresti plačevali 800 milijonov evrov na leto, namesto da bi jih namenili za razvoj in šolanje otrok.

Dodal je, da so to vlado zaznamovali izguba civilizacijskih vrednot in tega, da delujemo državotvorno, saj se nagrajuje ljudi, ki so sporni - izpostavil je Tomaža Ertla, ki je bil dolgo časa eden od vodilnih v totalitarnem sistemu - in takšne signale po njegovih besedah pošiljamo v Evropo.

Jelinčič je kot minus izpostavil zunanjo politiko na splošno, za katero pravi, da vlada nima nobenega kompasa. Dopolnil je Bogoviča in dejal, da so se bonitetne ocene bankam že znižale. Izpostavil je, da so v vladi profesorji in študenti FDV-ja, ki niso imeli dneva delovne dobe zunaj fakultete, glede delovne zakonodaje niso naredili nič, saj "nobenega, ki slabo dela, ne moreš odpustiti, nobenega, ki dela dobro, pa ne moreš nagraditi".

"Govorimo lahko o razpadu pravnega sistema"
Dotaknili so se tudi padca zaupanja v sodstvo. Bogovič je dejal, da bi moralo sodstvo zadevam priti do konca in jih zaključiti, vidimo pa zadeve, ko nimamo obdolženca, nimamo nikogar, ki bi bil odgovoren. V zadnjem mandatu se je po njegovih besedah pojavilo tudi nekaj povsem novega, to je bitka med ministrom za pravosodje Alešem Zalarjem in vrhovno državno tožilko Barbaro Brezigar. Šircelj je dejal, da bi se politika morala umakniti iz sodstva, a je povezanost obeh zgodovinsko pogojena. Ena omejitev je po njegovem mnenju trajni mandat sodnikov, odvzem trajnega mandata pa bi bil ena od rešitev, s čimer se strinja tudi Jelinčič. Šircelj je opozoril na vse afere (od bulmastifov do Satexa) in dejal, da lahko govorimo o razpadu pravnega sistema. Državljani so namreč po njegovem mnenju pred pravosodnimi organi in sodstvom v neenakopravnem položaju, delajo se razlike na podlagi povezav, od katerih imajo nekateri več, drugi manj pravic.

Jelinčič po drugi strani meni, da se je razpad pravosodja začel kmalu po osamosvojitvi, pojav pa se je nadaljeval, ko je LDS prevzel tako policijsko kot pravosodno vejo oblasti. Afera bulmastifi se je skušala prikriti, a se po Jelinčičevih besedah po Evropi že sprašujejo, kako je to mogoče, tudi afera Srečko Prijatelj je drugačna, kot jo skušajo prikazati policisti. Omenil je tudi anonimno pismo s PU-ja Koper, da imajo nekateri policisti doma brzostrelke in pištole, a se jim ne zgodi nič, ker so "na pravi strani".

Glede kandidata za predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše je Bogovič dejal, da gre za pomembno funkcijo v sodnem sistemu, zato bi minister za pravosodje lahko še enkrat premislil o predlogu. Šircelj je dejal, da je bil glede Masleše ustvarjen dvom in zadeva ni razčiščena, Jelinčič pa je dejal, da bi se sam držal latinskega pravnega reka, da naj se, kadar obstaja dvom, odloči v korist obdolženega. Je pa opozoril, da gre za totalen razkol v sodnih krogih, po drugi strani pa dokazuje nesmiselnost dosmrtnega mandata sodnikov in tožilcev, saj bi se lahko napaka v tem primeru popravila tudi ob ponovni izvolitvi.

"Volivci imajo tridnevni spomin, zato bi popravljanje napak stare vlade pripisali novi"
O predčasnih volitvah so se sogovorniki strinjali, da niso verjetne, saj se poslanci ne bi predčasno odpovedali mandatu. Jelinčič se je vprašal, zakaj bi nekdo prevzel vlado, če pa jo lahko vodi le do leta 2012, saj v dveh letih ni mogoče popraviti vsega, kar so Pahor in njegovi uničili v dveh letih. Poleg tega imajo volivci po Jelinčičevih besedah tridnevni spomin, kar pomeni, da bi slabe rezultate nove vlade pripisali tej, ne pa prejšnji, katere napake bi morala popravljati. Šircelj je dodal, da so to za Slovenijo izgubljena leta, ko stopiclja naprej, izgublja se njena konkurenčnost, druge države pa so si od krize že opomogle. Bogovič je dejal, da vlada nima najbolj sposobnega krmarja in to so spoznali tudi že sami v koaliciji. Prav lahko se po njegovem mnenju zgodi kakšna zamenjava na vrhu. Jelinčič je pritrdil, da bi vlado lahko primerjali s četvercem brez krmarja, kjer bi bil vsak krmar. Po njegovih besedah bi Katarina Kresal naredila vse, da bi bila krmarka, in nekateri zunaj politike to podpirajo. Bila naj bi krmarka tik do volitev, potem pa bi izbrali novega, ki bi koalicijo popeljal v novo zmago, je pojasnil Jelinčič. Šircelj je ob tem dejal, da bi bil to le slepilni manever, da bo šlo na bolje, zgodilo pa se ne bi nič, Bogovič pa je dodal, da se bo odrešitelj najverjetneje pojavil spomladi prihodnje leto.

"Kakšno bo sodelovanje, se je pokazalo pri sprejemanju zaključnega računa za leto 2007"
Glede sodelovanja z vlado je Šircelj zdajšnjo vlado primerjal s prejšnjo. Dejal je, da je imela prejšnja vlada skupni odbor za razvoj, kjer so se skupaj z opozicijo vnaprej dogovorili o vseh pomembnih zadevah, ki so bile nato sprejete, pa si nihče ni jemal zaslug zanje. Bogovič je dejal, da je od pregovorne spravljivosti premierja ostalo bore malo. Zadeva se je po njegovih besedah prvič zalomila pri sprejemanju zaključnega računa za leto 2007, ko so imeli "silne" debate o tem, ali se je leto končalo s presežkom ali izgubo. Takrat je šlo za prvi konflikt, ki je po njegovih besedah pokazal, kakšno bo sodelovanje. Velika napaka je bila po njegovem mnenju ta, da so se v vladi najprej lotili tistih tem, za katere so vedeli, da bodo razdvojile parlament, ko so na dnevni red prišle najpomembnejše teme, pa se je pokazalo, da imajo tudi v koaliciji različne kriterije. V SLS-u so želeli konstruktivno sodelovati, a so bili večkrat razočarani, je še dejal.