Nekdanji aktivist OF-a, pozneje pa publicist in diplomat Bogdan Osolnik je bil slavnostni govornik na osrednji slovesnosti Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja (ZZB NOB), ki je bila dopoldne v Festivalni dvorani v Ljubljani.

"Kakor je usoda slovenskega naroda zahtevala boj za svobodo, tako danes zahteva, da bi se strnile sile našega naroda, da se preseže razkol, ki je ostal za preteklostjo in ki ga nekateri še umetno poglabljajo in izkoriščajo. Prišel je trenutek, ko bi se morale vse sile našega naroda poglobiti za izhod iz krize, v kateri živimo, predvsem za ohranitev svobode in suverenosti našega naroda," je po poročanju Radia Slovenija povedal Osolnik.

"Pri nas so se dogodila še posebej grozna dejanja ob koncu vojne. Mi borci nismo odgovorni za to, mi ta nečloveška dejanja obžalujemo in obsojamo, vendar tudi ne dovolimo, da se pripisuje vse hudo partizanskemu boju," pa se je Osolnik spomnil žrtev vojne in se dotaknil tudi povojnega nasilja.

Predsednik ZZB-ja NOB-ja Tit Turnšek pa je opozoril, da fašizem še ni premagan. "Takrat smo mislili, da je fašizem dokončno premagan. Fašizem ni dokončno premagan, fašizem vedno znova vstaja in vedno znova nas čakajo nove ofenzive," je dejal.

Oživljen Radio Kričač
Po sedmih desetletjih od konca druge svetovne vojne je znova zaživel tudi medvojni radio v Ljubljani, Radio Kričač, ki bo na frekvenci 88.8 MHz oddajal do 9. maja, dan osvoboditve Ljubljane. Kot so poudarili pri spletnem Radiu Kaos, ki je med pobudniki oživitve radia, "lokacije oddajnika ne bo treba iskati z goniometri fašističnih patrulj po ljubljanskih ulicah, ker bo kot nekomercialni memorialni/zgodovinski/ in poučni/vzgojni/projektni program deloval z vsemi dovoljenji sedanjih oblasti".

Program radia bo zapolnjen z "izbrano uporniško, revolucionarno, partizansko in tudi sodobno glasbo, ki reflektira sedanji socialni trenutek in družbeni položaj nekaterih delov slovenske in evropske družbe ter s pogovori in spomini nekdanjih udeležencev NOB in upora", napovedujejo.

Med sogovorniki oživljenega radia bosta letošnja slavljenca mesta Ljubljane, častna meščana slovenske prestolnice zdravnica Zora Konjajev in ekonomist ter partizanski častnik Marko Vrhunec. Med temami pogovorov z gosti tudi "fenomen radia Kričač in ROF (Radio Osvobodilna fronta)" ter razširjena dejavnost kulturnikov in umetnikov v partizanskih enotah, ki so po prepričanju snovalcev oživljenega radia "v tistih nemogočih in vsak hip življenja jemajočih časih zmagovali z orožjem, ki ga ni mogel in ga naj ne bi nikoli zmogel poraziti še tako krut zavojevalec".

Predsednik odprl svoja vrata
Predsednik republike Borut Pahor,ki je odprl vrata svojega urada, kjer je v kristalni dvorani razstavljena maketa spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na območju Slovenije, ki ga bodo predvidoma leta 2016 postavili na ljubljanskem Kongresnem trgu, je čestital vsem državljanom in poudaril, da smo Slovenci z uporom proti okupatorju ohranili nacionalno svobodo, kar nam je omogočilo pol stoletja pozneje ustanovitev samostojne države. "Ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne se take tragedije človeštva ne smejo več ponoviti, zato si Slovenija aktivno prizadeva za mednarodni mir in varnost," je dejal.

Spomin na ustanovitev OF-a
Dan upora proti okupatorju ohranja spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), osrednje odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni.

Predstavniki komunistov, krščansko socialističnega delavstva, Sokolov in naprednih kulturnikov so OF - po nekaterih navedbah sprva z imenom Protiimperialistična fronta - ustanovili 26. aprila 1941, na dan, ko je bil Adolf Hitler v Mariboru. Ustanovne skupine - vodilna vloga je pripadla komunistom - so sklenile začeti priprave na oboroženi odpor.

Podtalne oblike odpora OF-a so bile številne - od raznih napisnih in trosilnih akcij do sabotaž in polvojaških dejanj ter napadov na okupatorjeve postojanke. Za odpor pa je bila najpomembnejša oborožena organizacija. Poleti 1941 so tako nastale prve partizanske enote. Po vsej Sloveniji se je začel oboroženi odpor, ki je sčasoma prerasel v narodnoosvobodilni boj.

Do leta 1991 smo dan upora proti okupatorju poznali pod imenom dan OF. Vsaj 20 let po vojni je veljalo, da je bil ustanovni sestanek v ljubljanski vili industrialcev Vidmar 27. aprila, pozneje pa so zgodovinski viri pokazali, da je bil 26. aprila. Kljub temu je praznični dan ostal 27. april.

Osrednja slovesnost ZZB-ja NOB-ja Slovenije je potekala v ljubljanski Festivalni dvorani. Foto: Bobo