To je komentar člana programskega sveta RTV-ja Huberta Požarnika na osnutek zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki je bil na seji tudi sicer tarča kritik. Največ očitkov so člani programskega sveta izrekali na račun spremembe statusa javnega zavoda in načina nastajanja zakona.

Peter Jančič je sicer poudaril, da je bilo v skupini, ki je pripravljala zakon, tudi nekaj poznavalcev RTV-ja, a da so bili v manjšini, in dodal, da ni bil povabljen nihče iz programskega ali nadzornega sveta, sodelovali pa da so ljudje, ki zastopajo konkurenčne medije. Glede postopka nastajanja zakona so bili kritični tudi predstavniki delavcev, med drugim so izpostavili to, da zaposleni v javnem zavodu dobro poznajo delovanje RTV-ja. Predlagali so, da bi najprej dobili zakon o medijih, šele nato pa nov zakon o RTV-ju. Te očitke je Vojko Stopar, direktor direktorata za medije na ministrstvu za kulturo, zavrnil. Rekel je, da je bila oblikovana dovolj široka skupina, v kateri so sodelovali tudi poznavalci dela v tem javnem zavodu.

Več ali manj avtonomije?
V razpravi so precej časa namenili tudi spremembam statusa Radiotelevizije Slovenija. Svet delavcev meni, da statusne spremembe ne zagotavljajo večje avtonomije. Predstavniki sindikatov so še vprašali, ali bi spremembe statusa pomenile tudi izključitev iz javnega sektorja. Kljub temu so v tej točki omenili pozitivno plat zakona, denimo, rešitev financiranja zavoda. A ne glede na to, so ocenili, da zadeva ta hip ni zrela za obravnavo in bi se s sprejetjem zakona naredilo več škode kot koristi.

Vendar je prav financiranje predstavnik ministrstva za kulturo Vojko Stopar izpostavil kot dobro, saj naj bi povečalo avtonomijo. To bi se doseglo s tem, da se finančna stabilnost ohranja brez sodelovanja vlade. "Forma tega zavoda je precej rigidna, zavod je treba prilagoditi sodobnemu času," je pripomnil. Pojasnil je še, da RTV ostaja oseba javnega prava, tolmačenje, da bo RTV postala delniška družba, pa ocenil kot prehitro. In čeprav je Stopar izpostavil avtonomijo, so nekateri menili, da ta ni popolnoma zagotovljena. Ivan Štuhec je dejal, da bo zavod strokovno avtonomen, ko bosta poleg finančnega zagotovljeni tudi organizacijska in pravna avtonomija, Stoparju pa sporočil, "naj ne prihaja s svojimi slepilnimi argumenti". Ker je po osnutku predloga predvideno, da bi tri člane sveta predlagal predsednik države, se je Požarnik vprašal, kaj bi bilo, če bi bil Peterle predsednik in bi on predlagal tri člane.

"Predlog, ki skuša revolucionarno spremeniti sestavo"
Tudi sama vsebina zakona je bila tarča očitkov. Jančič je dejal, da sedanji predlog najbolj radikalen od vseh. "Gre za predlog, ki skuša revolucionarno spremeniti sestavo glavnih organov RTV-ja. Oblast teh stvari ni dobro premislila, in napak, do katerih lahko pride, ne bo mogoče hitro odpraviti," je povedal.

Zaradi številnih pripomb so člani progamskega sveta s sklepom, ki ga je podprlo 19, zavrnil pa noben član sveta, ministrtvu za kulturo priporočili umik novele zakona.