Urban ima za seboj že tri leta operativnega gasilskega staža, to pomeni, da se že tri leta udeležuje intervencij, v katerih sodeluje PGD Ljubljana-Vič, kamor se je včlanil pri 12 letih. Kot gimnazijec je v šolo hodil s pozivnikom. "Imel sem zelo v redu razredničarko. Dogovorjena sva bila, da jo poiščem, ko mi zapiska pozivnik oziroma telefon, in ji povem, da je intervencija. Tako je vedela, kje sem," pojasni Urban. "Od šole do gasilskega doma sem imel samo tri minute."

"Če si prehiter, delaš napake"
Skupna lastnost prav vseh gasilcev je natančno preračunan čas, ki ga porabijo od doma, šole ali službe do svojega gasilskega doma. Prav tako imajo preračunano, koliko časa potrebujejo, da oblečejo zaščitno obleko, si nataknejo obutev in čelado. Urban je v poskusu med našim snemanjem porabil manj kot minuto, dobrih 40 sekund.

Kljub temu na vprašanje, kako hitri si želijo biti gasilci, Urban odgovori: "Ne preveč, kajti če si preveč hiter, lahko delaš napake. Pravzaprav si želimo zmanjšati čas, ki je nepotreben: da se nam na cesti ljudje umikajo, da smo čim hitreje alarmirani. Želimo izgubiti te nepotrebne minute, a biti kakovostni pri svojem delu."
Prej ko pridejo npr. na mesto požara, manj je povzročene škode, še pojasni Urban. Prizna, da so intervencije včasih zelo naporne. Včasih sledijo že tako napornemu dnevu, včasih pozivnik zazvoni sredi noči, najhuje pa je v poletni vročini. "Vročina te kar zdela. V hiši, v kateri gori, je vroče, vroče je v obleki, ki jo moraš nositi, na sebi imaš še dihalni aparat, to so stvari, ki te precej utrudijo."

Intervencija
"Ko se nekaj zgodi, ljudje pokličejo na 112. Na regijskem centru v Ljubljani jih poslušajo in ugotovijo, za kaj gre. Nato jih takoj povežejo v dispečerski center Gasilske brigade Ljubljana, kjer se glede na obseg intervencije odločijo, ali bodo sprožili le Brigado Ljubljana in njihove profesionalne gasilce ali pa sprožijo še lokalno gasilsko društvo. Na Viču smo to mi. Oni torej pritisnejo na neki gumbek, mi dobimo poziv na pozivnike in telefone, in ko ga dobimo, tečemo, se vozimo ali kolesarimo do gasilskega doma. Zberemo se približno v roku štirih minut, se oblečemo in gremo na intervencijo," njen potek opiše Urban.

PGD Vič-Ljubljana ima 100 članov, od tega 28 operativnih gasilcev, pojasni Igor Petrović, predsednik društva: "Operativni gasilci smo tisti, ki hodimo na intervencije, se vsak četrtek redno izobražujemo, hodimo na vaje z drugimi društvi, na vaje v različne gospodarske objekte. Prav to nam omogoča, da si zaupamo. Tako veš, česa je nekdo sposoben. Ali bo šel lahko v ogenj, ali bo počakal zunaj, ali bo naredil prometno varovanje ..." Petrović poudarja, da veliko vlagajo tudi v preventivo, kot je npr. izobraževanje vrtcev in šol, kako ravnati ob požaru.
Gasilstvo prinese ogromno uporabnega znanja
Urban je poleg tega, da je prostovoljni gasilec, tudi tabornik. Znanje o bivanju v naravi povezuje z znanji, ki jih pridobiva kot gasilec. "Opravil sem tečaj za bolničarja in se v tej smeri dodatno izobražujem. Sem tudi pomočnik poveljnika za radijske zveze, se pravi skrbim za vse radijske postaje in za pozivanje gasilcev." Včlanitev v prostovoljno gasilsko društvo prinese pridobivanje številnih novih spretnosti, na vprašanje, zakaj bi nekomu priporočil, da postane prostovoljni gasilec, odgovori Petrović. "Spoznavanje novih orodij, opreme, priučenje različnih tehnik od reševanja do dela na strehi, žaganja z motorno žago, reševanja na vodi. Tu je zelo veliko uporabnih znanj, ki pridejo prav."

Skozi redne vaje, druženja in intervencije pa se razvijejo tudi prijateljstva, opisuje Petrović, ki se je po selitvi v nov kraj vključil prav z včlanitvijo v PGD. "Ko prideš h gasilcem, vidiš polno mladih ljudi, ki so pripravljeni pomagati, te sprejmejo medse, ne glede na to, kako si politično opredeljen, kakšna nagnjenja imaš. Zdi se mi zelo dobro vzdušje, sprejmemo vsakogar in mislim, da se jih večina tu tudi dobro počuti."

Prostovoljec leta 2018
Urban je letos spomladi postal prostovoljec leta 2018, jesen pa ga je ponesla na novo pot. Oktobra je začel študirati na Pravni fakulteti v Ljubljani, zanimajo ga predvsem človekove pravice, pojasnjuje. V prostovoljnem delu je zanj veliko samoumevnega, saj je to zanj, kot pravi, način življenja: "S tem vračam družbi, to se mi zdi pomembno, saj družba nekaj daje nam, sam pa moram družbi vračati," preprosto sklene.