Medtem ko znotraj parlamenta izvoljenci ljudstva pravkar razpravljajo o spornih spremembah, se je svoj glas proti odločilo javno izkazati le okoli deset protestnikov. Andrej Magajna, vodja Krščanskih socialistov Slovenije (KSS), je bil nad udeležbo na "tako pomembnem dogodku, ki posega v civilno družbo", zelo razočaran.

"Kje so vsi ti vstajniki? Bojim se, da je bilo tudi to instrumentalizirano. Da so bili med nami vstajniki, ki so želeli samo, da se zamenja oblast, ne pa vsebina. Kje so lubeji, kje so zajci, kje so jašarji? Ni jih danes tukaj," je izjavil nekdanji poslanec SD-ja.
Tudi drugi protestnik, Roman Hren, ni skrival ogorčenja nad ljudstvom, ki si ne upa javno nasprotovati procesu. "To, kar se z nami dogaja, je čista razprodaja. Država je prodana. Nas je tukaj deset, namesto da nas bi bilo 10.000. Na tak način si niti ne zaslužimo države," je povedal.

Koršič: DZ in vlada brez zaupanja
Predstavnik Koordinacije kulturnih organizacij Slovenije (KOKS) Igor Koršič je opozoril na vprašanje legitimnosti. Po njegovem prepričanju zdajšnji sklic parlamenta ne uživa več zaupanja ljudstva, prehodna in začasna je tudi zdajšnja vlada, zato si ne bi smela privoščiti spreminjanja ustave.
Takšne spremembe se po njegovem mnenju lahko izpeljejo le po novih predčasnih volitvah, ki bi povrnile legitimnost parlamenta, obenem pa ne v kriznih, temveč "normalnih" časih ob čim širšem soglasju ljudstva.
"Vse kaže na diktat Angele Merkel"
Korščič je ocenil, da do sprememb prihaja zaradi "diktata Angele Merkel" oziroma t. i. centralne Evropske unije, ki so "dovolijo diktirati nedotakljivo ustavo". Te pravice nimajo, je sporočil, to lahko storijo le državljani Republike Slovenije.

"Imamo strankokratski sistem"
Magajna je resignirano ugotovil, da so se v DZ-ju poslanske skupine že uskladile in ne bodo slišale in upoštevale glasu protestnikov. "Imamo strankokratski sistem, ki onemogoča avtonomijo poslancev," je komentiral prihajajoče sprejetje.
Omejevanje državljanskih referendumov
Poleg vnosa fiskalnega pravila so na dnevnem redu tudi spremembe referendumske ureditve. Magajna sicer meni, da so spremembe v smeri omejevanja politike pri referendumski pobudi pozitivne, a ne ob hkratnem omejevanju pobude s 40.000 podpisi. "Smo za to, da se nekaj spremeni, vendar ne na tak način, da se otežuje državljanske referendume," je ocenil.
Protest tudi v četrtek
Protest s podobno vsebino se je zgodil tudi v četrtek pred vladnim poslopjem, kjer je prišlo do "zgodovinskega dogovora" med strankami. Zbralo se je okoli 30 ljudi. "Referendum je edini način, kako lahko popravimo napake skorumpiranih politikov," je pisalo na enem izmed transparentov, ob prihodih političnih veljakov pa so protestniki vzklikali: "lopovi, lopovi."