Nujna seja odbora za notranjo politiko je bila sklicana na pobudo poslancev SLS-a s predlogom, da se sprejme sklep, naj ministrstvo za pravosodje najpozneje v 14 dneh ugotovi, kdo je kriv, da je prišlo do zastaranja v zadevi Satex. Seja je bila prekinjena in se bo predvidoma nadaljevala v sredo, 8. decembra.

Pukšič: Politične povezave so poskrbele za zastaranje zadeve
"Dokler imamo Čeferina, varna je vsaka zverina," je nujno sejo začel poslanec SLS-a Franc Pukšič. Sprašuje se, kako je mogoče, da je na istem, mariborskem okrožnem tožilstvu zastaralo več zadev proti istim obdolžencem, kako je mogoče, da je vrhovno sodišče potrebovalo tri leta za razveljavitev pravnomočne sodbe v primeru Satex leta 2008. Še več, ne zdi se mu naključje, da je simultano sledila sprememba kazenskega zakonika ter zakona o kazenskem postopku, ki je skrajšal zastaralne roke. "To je tiha abolicija," trdi Pukšič.

Meni, da so v ozadju politične povezave vse od nadzornega sveta NKBM, vrhovnega sodišča, mariborskega okrožnega sodišča ter določenih zdravnikov, ki so s skupnimi močmi poskrbeli za zastaranje zadeve. Ministra za pravosodje Aleša Zalarja poziva, naj poišče krivce za zastaranje pregona ter jih skupaj s predlogi za izboljšanje stanja - tudi z morebitno spremembo zakonodaje - predstavi državnemu zboru, od sodišča pa želi izvedeti, zakaj kljub le 40 do 146 izpeljanih obravnav ni uporabilo prisilne privedbe ali pripora.

Zalar: Paziti moramo, da ne posežemo v neodvisnost sodstva
Minister Aleš Zalar je dejal, da pozdravlja odločitev za iskanje razlogov zastaranja, saj je razprava lahko koristna. Poudaril pa je, da "moramo biti previdni, da ne bi prestopili meja, ki jih določa ustava, ko gre za delitev oblasti, ki pomeni tudi pooblastila in odgovornosti, da stranka ali sodišče ne bi poseg razumelo kot poseg v neodvisnost sodišča."

Na primer Satex in še nekatere druge primere na mariborskem sodišču je sicer ministrstvo postalo pozorno že pred časom, zato je zahtevalo poročilo tožilstva in okrožnega sodišča v Mariboru. Minister Zalar pričakuje, da bo odgovore na vprašanja, ali so razlogi za zastaranja v prekratkih rokih, neustreznih procesnih dejavnostih sodišča, morebitnih nezadostnih hitrostih tožilstva ali pa je ključen prispevek same obrambe, dobil od pooblaščenega sodnika, ki bo opravil preglede kazenskih zadev okrožnega sodišča v Mariboru.

Butala: Naloga sodišča je zagotoviti prisotnost na obravnavah
Vrhovni državni tožilec Aleš Butala meni, da zakon o kazenskem postopku omogoča, da obramba zlorablja različne trike za zavlačevanje. "Kadar je glavna obravna preložena za več kot tri mesece, se cela maša začne znova z vsemi izvajanji dokazov," je dejal Butala. Zato ga ne preseneča, "da so storilci zelo zdravi, ko izvršujejo kazniva dejanja, in zelo bolni, ko morajo biti na sodišču."

Butala je bil kritičen do okrožnega sodišča v Mariboru. "Kakšno je procesno vodstvo, ki dopušča 40 glavnih obravnav," se je vprašal. To po njegovi oceni kaže na to, da sodnik v zadevi Satex ni učinkovito uporabljal pooblastila, ki mu jih daje zakon. Sodišče bi namreč lahko zagotovilo disciplinski ukrep glede prisotnosti na obravnavah, a tega ni storilo.

Vse stranke postopka - tožilstvo in obramba - imajo svoje pravice, s tem, da je sodišče gospodar postopka in mora zagotavljati red in onemogočati, da bi pravice prehajale v zlorabe, je zatrdil. Vrhovni državni tožilec je vzel v bran tožilstvo. Kot meni, tožilstvu v zadevi Satex ni mogoče očitati napake, saj je tožilstvo nekajkrat predlagalo pripor. Podprl je oceno ustavnosti oceno ustavnosti drugega odstavka 91. člena Kazenskega zakonika zaradi skrajšanja zastaralnih rokov, ki jo je na predlog tožilstva podalo okrožno sodišče.

Zadeva Satex ena največjih afer v Sloveniji
Primer Satex, ki velja za eno največjih posojilnih afer doslej v Sloveniji, je pred slabima dvema tednoma absolutno zastaral. Tožilstvo je zato mariborskemu okrožnemu sodišču predlagalo, da prekine kazenski postopek in oceni ustavnost drugega odstavka 91. člena Kazenskega zakonika, ki skrajšuje zastaralni rok v obravnavani zadevi. Sodišče je sledilo predlogu in izdalo sklep, s katerim je kazenski postopek prekinilo ter na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti.